Satelitsko zdravstvo
Zdravniška stavka je dosegla točko pravne bitke za ustavne pravice, v kateri cehovski sindikat Fides vztraja pri svoji neokrnjeni pravici do stavke, premier Robert Golob pa trdi, da se zavzema za paciente, katerih osnovna pravica do človekovih pravic je vredna več kot pravica do stavke. Medtem ko se prepira in pogaja z zdravniki, pa je vlada začela poskus bolj daljnosežnih sprememb zdravstvenega sistema. Že prejšnji teden so Zdravstveni dom Kamnik, Ministrstvo za zdravje in občini Kamnik ter Komenda dosegli dogovor glede kamniške urgence. Po dogovoru bo kamniški center nujne medicinske pomoči postal točka s strateškim pomenom, kjer bo zdravnik stalno prisoten. Na noge je Kamničane dvignila uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto, ki jo je vlada sprejela sredi februarja. Med drugim vlada po uredbi uvaja sistem satelitskih urgentnih centrov, ki pa ne vključuje kamniške urgence, zato so se na občini načrtu uprli.
Uredba je ključni dokument za porabo denarja v domačem zdravstvu, ureja vse od sistema nujne medicinske pomoči do plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji. Uredbo iz časa, ko je bil Danijel Bešič Loredan še sveži zdravstveni minister, vlada sprejema namesto splošnega dogovora o programih zdravstvenih storitev. Tega bi po zakonu o zdravstvenem zavarovanju morali sprejemati predstavniki zdravstvenih zavodov in organizacij na čelu z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, znanim kot ZZZS. Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, tudi predsednica upravnega odbora ZZZS, meni, da uredba ne sledi zakonsko predvidenemu sistemu.
Najbolj odmevno področje, ki ga spreminja uredba, je zaradi kamniškega punta vzpostavitev sistema satelitskih urgentnih centrov. Gre za ustanovitev petnajstih centrov po celi Sloveniji, ki bodo večinoma zamenjali že obstoječe centre nujne medicinske pomoči. Iz besedila uredbe podroben sistem delovanja satelitskih centrov ni znan, na zdravstvenem ministrstvu pa danes za naša vprašanja niso imeli časa. Direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj predstavi svoja predvidevanja glede delovanja satelitskih centrov.
Kako naj bi glede na uredbo izgledalo funkcioniranje centrov nujne medicinske pomoči, Rebolj predstavi na kamniškem primeru.
Po uredbi bo satelitski center namesto v Kamniku vzpostavljen v Domžalah, ki so od Kamnika oddaljene okoli deset kilometrov. Obenem kamniška urgenca geografsko pokriva veliko večje področje kot domžalska. Na drugi strani Grintavca sta podobno oddaljena Kranj in Škofja Loka, vendar bosta satelitska centra vzpostavljena v obeh mestih. Kot kamniška tudi škofjeloška urgenca pokriva obširno področje. Rebolj meni, da je taka razporeditev centrov bizarna, v primeru Domžal še toliko bolj.
Prejšnji teden so torej Zdravstveni dom Kamnik in občini Kamnik ter Komenda z ministrstvom za zdravje sklenili dogovor, s katerim so po besedah županov obeh občin, Mateja Slaparja in Jurija Kerna, zadovoljni. Kakšne so podrobnosti dogovora?
Dogovor se nanaša specifično na kamniški primer, a bi lahko, tako Rebolj, postal osnova tudi za druge podobne dogovore s posameznimi zavodi. Opozarja pa, da takšni sporazumi niso nadomestilo za sistemske spremembe.
Uredba spreminja tudi plačevanje storitev po realizaciji, pri čemer so posebej izpostavljeni novi stimulativni dodatki za opravljanje specialističnih prvih pregledov. Rebolj predstavi svoje razumevanje sprememb pri plačevanju po realizaciji.
Spremembo vladna uredba uvaja še na področju ambulant specializantov splošne medicine. Tem je z uredbo dovoljeno vodenje lastnih ambulant, s čimer bodo razbremenjeni ostali zdravniki splošne medicine. Ilešič Čujovič spremembo pozdravlja, saj legalizira aktualno prakso.
Kot je povedal Rebolj, je torej v uredbi veliko nejasnosti. S tem se strinja tudi Ilešič Čujovič, ki meni, da je pri tej uredbi prišlo do velikega razkoraka med abstraktnimi idejami sistema in dejanskimi izvajalci.
Na drugi strani so z uredbo zadovoljni v Zvezi organizacij pacientov, kot pojasnjuje generalni sekretar Gregor Cuzak.
Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je po sprejemu uredbe zagotavljala, da bodo z novim preračunom faktorja čakanja za vsakega pacienta skrajšali čakalne vrste za tiste, ki čakajo najdlje. Tako kot za večino sprememb v uredbi, bo učinek novega računanja znan šele čez čas.
Vir slike: Canva AI Image Generator
Dodaj komentar
Komentiraj