Skrito bogastvo narodov
Panamski, Rajski in sedaj Pandorini dokumenti. Ime ne zavaja, saj se pod pokrovom skrivajo zgodbe o davčnih utajah in skrivnem premoženju politikov in podjetnikov. Pokrov je težak in skrinja globoka, zato je pri preiskovanju 11,9 milijarde dokumentov pod vodstvom Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev sodelovalo več kot 600 novinarjev iz 117 držav. Škandalov je veliko, od razkritja računov domnevne Putinove ljubimke do skritega premoženja jordanskega kralja in različnih nakupov londonskih nepremičnin, ki so jih prek slamnatih podjetij kupovali poslovneži in podjetniki. A v ozadju vseh teh vznemirljivih političnih škandalov ostaja dejstvo o denarju, na katerega ljudje niso plačali davka ali ga skrivajo zaradi kakega drugega razloga. V OFFsajdu tako o raziskovanju Pandorinih dokumentov in o potezah bogatašev, ki jim omogočajo skrivanje denarja v davčnih oazah.
Dokumenti prikazujejo, kako bogataši s pomočjo davčnih strokovnjakov »optimizirajo« svoje premoženje; ga torej odvedejo v davčne oaze in skrijejo prek združb, odvetniških pisarn in podjetij, za katere je nato težko ugotoviti, kdo je njihov dejanski lastnik. Prek teh računov v davčnih oazah nato kupujejo umetnine, delnice in nepremičnine, skratka, povečajo svoje premoženje in na ta del ne plačajo davkov svoji državi. Pandorini dokumenti razkrivajo 29 tisoč dejanskih lastnikov teh slamnatih podjetij. Ti so med drugim jordanski kralj Abdulah II., črnogorski premier Milo Đukanovič z družino, češki premier Andrej Babiš, nekdanji angleški premier Tony Blair in Shakira.
Dokumenti so predvsem dokumenti bank in odvetniških pisarn oziroma registracijskih družb, ki upravljajo s slamnatimi podjetji. Anuška Delić, preiskovalna novinarka pri Oštro, slovenskem prejemniku dela Pandorinih dokumentov, pojasni, za kakšne dokumente gre.
Vendar ni naraslo le število finančnih dokumentov, ki čakajo na analizo, ampak tudi pogostost slovenske vpletenosti.
Med razkritimi politiki so tako tudi takšni, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ali pa češki premier Andrej Babiš, ki so javnosti obljubljali večjo transparentnost gospodarstva in manjše odtekanje davkov iz države. Babiš je tako najel panamsko odvetniško službo Alkogal, ta pa je zanj ustanovila dve slamnati podjetji, v katerih se je najbolj splačalo skriti denar. V tem primeru je panamska odvetniška služba ustanovila eno podjetje na Deviških otokih, drugo pa v Washingtonu, in prek njiju kupila dvorec na Azurni obali, vreden 15 milijonov evrov. Za nakup do razkritja Pandorinih dokumentov tako češka javnost ni mogla vedeti. Češka sicer zaradi utaje davkov izgubi okrog 7 odstotkov letnih prihodkov v proračun ali 4,3 milijarde evrov, proti čemur je Babiš obljubil, da se bo boril.
Banke in odvetniške pisarne tako v davčnih oazah vzpostavijo tajne račune za sedaj razkrinkane politike in poslovneže. Davčne oaze, ki so bile v ospredju že pri Panamskih in Rajskih dokumentih, so Belize in Deviški otoki. Nastale so tudi nove, na primer ameriška zvezna država Južna Karolina. V slovenskem delu Pandorinih dokumentov pa nastopajo Sejšeli. Sejšele so finančni ministri Evropske unije sicer prav ta teden odstranili s seznama davčnih oaz, s katerimi evropski državljani ne smejo poslovati, češ da se zelo trudijo uvesti davčno transparentnost, četudi še »niso usklajeni z vsemi mednarodnimi davčnimi standardi«. Delić opiše njihovo vlogo v primeru Marka Glinška in podjetja Lux Factor.
Večina škandalov, ki so jih razkrili Pandorini dokumenti, je po trenutni zakonodaji popolnoma legalnih. Na primer nakup nepremičnine v Londonu, za katero zakonca Blair nista plačala enega davka v višini 368 tisoč evrov. To pa zato, ker sta ustanovila britansko podjetje, ki je nato kupilo slamnato podjetje, ki je imelo v lasti želeno nepremičnino. Ker sta tako dejansko kupila slamnato podjetje in ne neposredno nepremičnine, sta se izognila davku, ki bi ga morala plačati za nakup stavbe.
Delna razlaga za izogibanje nelegalnim prijemom in izkoriščanje pravnih lukenj tiči v izboru dobrih in s tem dragih pravnih svetovalcev.
Delić predstavi, kako znajo davčni svetovalci kombinirati različne davčne oaze glede na njihove jurisdikcije.
Poleg tega so ti davčni svetovalci, ki delajo za registracijske družbe, dolžni še posebej pazljivo ravnati s politiki oziroma »politično izpostavljenimi osebami« zaradi tveganj korupcije in zlorabe političnega položaja. Če se na primer vrnemo k Babišu; leta 2012 je odvetniška pisarna Alkogal izvedla interno preiskavo, ali bodo še naprej sodelovali s Babišem, ki je tedaj ustanovil stranko ANO. Takrat so sodelovanje z njim nadaljevali, čeprav so ugotovili, da obstaja velika verjetnost, da njegova podjetja perejo denar. Sodelovanje so prekinili šele leta 2015, ko so ugotovili, da imajo glede Babiša in njegovih podjetij resne sume kaznivih dejanj. Kot je sedaj pojasnila odvetniška pisarna: »V splošnem pa oznaka, da je nekdo politično izpostavljena oseba, ne pomeni avtomatično, da mu katerokoli podjetje v katerikoli panogi ne bi ponujalo svojih storitev.«
Netransparentnost, ki jo omogočajo davčne oaze, ovira delovanje davčnih inšpektorjev in tožilstva. Delić to ponazori na slovenskem primeru Glinška, ki je na sodišču zanikal lastništvo Lux Factor. Med sodno obravnavo o tem, ali je podjetje zavajalo kupce, ko je zavajajoče trdilo, da so njihovi izdelki dermatološko testirani, je Glinšek trdil, da je zgolj posrednik, lastnika podjetja pa ne pozna.
Tako kot po razkritju Panamskih dokumentov leta 2016 in Rajskih dokumentov leta 2017 se zastavlja vprašanje, ali bodo ti dokumenti prinesli korenito spremembo davčne zakonodaje in izničili poti, po katerih lahko bogataši legalno izvažajo in skrivajo svoj neobdavčeni denar. Paolo Gentiloni, evropski komisar za ekonomijo, je priznal, da dokumenti dokazujejo, da so tisti, ki se hočejo izogniti plačevanju davkov, hitrejši od evropskih zakonodajalcev, ko se ti trudijo zmanjšati število slamnatih podjetij. Seveda je napovedal tudi, da bo Unija še letos ostreje, z novo zakonodajo nastopila proti davčnim oazam. Kot je bilo napovedano že po Panamskih in Rajskih dokumentih.
Morebiti bo dejansko vnemo zakonodajalcev povzročil odziv javnosti na razkritja Pandorinih dokumentov. Ampak kot opozarja Delić, je problem javnosti ta, da so finančne nepravilnosti težko razumljive.
Dodaj komentar
Komentiraj