Skupna pot nazaj

Skupna pot nazaj

Aktualno-politična novica
Begunski tabor v Kabulu
27. 10. 2016 - 17.00
 / OFFsajd

V Evropskem parlamentu je potekala razprava o dogovoru med Evropsko unijo in Afganistanom, podpisanem na začetku tega meseca. Dogovor, imenovan Skupna pot naprej, predvideva vrnitev neomejenega števila afganistanskih beguncev, ki jim azil v državah EU ni odobren. S parlamentarne razprave se javlja sodelavec Radia Študent Antun Katalenić:

Izjava

Že pred podpisom dogovora je v javnost pricurljal dopis, ki sta ga Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje naslovili na predstavnike držav članic EU. V njem so predlagani ukrepi za pospešitev repatriacije afganistanskih beguncev oziroma, kot so to poimenovali v birokratskem žargonu, “izboljšanje sodelovanja z Afganistanom na področju migracij, mobilnosti in ponovnega sprejemanja”. V dokumentu na primer beremo, da bi bil del razvojne pomoči Afganistanu v višini 200 milijonov evrov pogojen s pripravljenostjo te države, da zameji tok migrantov. Oziroma, kot temu pravijo birokrati, da bi bila pomoč “občutljiva na migracije”. Več pove Dan Tyler iz Norveškega sveta za begunce:

Izjava

Evropski uradniki sicer zanikajo, da bi bilo sprejetje beguncev pogoj za izplačevanje pomoči. O morebitnem izsiljevanju s strani Evrope pa morda priča tudi dejstvo, da afganistanski minister za begunce in repatriacijo sporazuma ni hotel podpisati in je na podpis poslal svojega namestnika.

Aspasia Papadopulu iz Evropskega sveta za begunce v izgnanstvu oziroma ECRE predstavi, kaj sporazum prinaša:

Izjava

Dogovor o vračanju naj bi veljal le za tiste begunce, katerih prošnja za azil je bila zavrnjena. A nekatere evropske vlade, med drugim nemška, finska in norveška, dajejo jasno vedeti, da Afganistan dojemajo kot varno državo, kamor se begunce lahko vrača. Poleg tega Tyler izpostavlja, da del problematičnosti sporazuma leži tudi v tem, da so si nekatere države zastavile številčne cilje glede tega, koliko beguncev nameravajo vrniti v Afganistan:

Izjava

Afganistan se sooča z vračanjem beguncev ne le iz Evrope, temveč tudi iz sosednjih držav. V Iranu naj bi živelo približno 2,4 milijona Afganistancev, od katerih jih je le 800 tisoč registriranih, v Pakistanu pa še 2,5 milijona, od katerih jih je registriranih milijon in pol. Obe državi v zadnjem času vedno bolj pritiskata nanje, da bi se vrnili v Afganistan. Pakistan je tako letos začel v večjem številu zavračati prošnje za podaljšanje dovoljenja za bivanje afganistanskim beguncem. Nadaljuje Tyler:

Izjava

Številni od teh beguncev so iz Afganistana pobegnili že v času sovjetske invazije in v državi nimajo več podpornih vezi, kot sta družina in zemlja, ki bi jim lahko pomagale preživeti. Evropska unija kljub temu tudi te begunce, ki iz Irana zdaj potujejo proti Evropi, vrača v Afganistan. Tyler:

Izjava

Varnostna in z njo tudi humanitarna situacija v Afganistanu se v zadnjem letu pospešeno slabša. Talibi so lansko leto prvič po ameriški invaziji uspeli za krajši čas zasesti enega izmed večjih mest v državi - Kunduz. Letos so že večkrat ogrozili vladni nadzor nad Laškar Gahom - prestolnico regije Helmand. V zadnjem tednu pa so uspeli prevzeti nadzor nad delom glavne ceste med Kabulom in Kandaharjem. Združeni narodi medtem poročajo o vedno večjem številu civilnih smrtnih žrtev, za katere so odgovorne afganistanske vladne sile, kar pripisujejo predvsem pogostejšim bojem v mestih. Kakšen sprejem torej čaka afganistanske begunce, ko so ti vrnjeni v svojo domovino? Zaključi Tyler:

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness