V današnjem OFFsajdu se posvečamo s premembi delovanja centrov za socialno delo, tako imenovani reorganizaciji, ki je stopila v veljavo prvega oktobra 2018. Z reorganizacijo centrov za socialno delo, krajše CSD, so želeli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poenotiti upravne postopke po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, omogočiti več časa za strokovne naloge in vzpostaviti skupne službe. CSD-je sedaj  vodijo direktorji, enote CSD-ja pa pomočniki direktorjev. Vlada je aprila lani imenovala šestnajst vršilcev dolžnosti direktorja novoustanovljenih CSD-jev, ki so od prvega oktobra odgovorni za organiziranje in vodenje strokovnega dela in poslovanja centra.

S prvim oktobrom namesto dosedanjih 62 deluje 16 območnih centrov za socialno delo, sedanji centri so postali njihove enote. Poleg nove organizacijske strukture pa reorganizacija prinaša še dve spremembi: uvedbo informativnega izračuna in socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev.

Na temo reorganizacije centrov za socialno delo se ravno sedaj na Fakulteti za socialno delo pričenja javna skupščina in posvet o reorganizaciji. Organizatorji so o namenu razprave zapisali, citiramo:

“Namesto, da bi se spraševali, kakšen organizacijski okvir potrebuje kvalitetno socialno delo na centrih za socialno delo, se moramo zdaj boriti, da socialno delo sploh obstane, in se po kafkovsko spraševati, kaj je sploh namen »reorganizacije«. Za zdaj pomeni centralizacijo odločanja, kar le krepi oblastni učinek tako na centre kot centrov na uporabnike. Zmanjšuje strokovno avtonomnost in angažiranost, veča možnosti strankarske politizacije socialnega dela in klientelizma.” Konec citata.

Za današnji OFFsajd smo se o reorganizaciji centrov za socialno delo in javni skupščini pogovarjali z Vitom Flakerjem s Fakultete za socialno delo. Za začetek Flaker pojasni, kakšen je namen skupščine:

Izjava

Nadalje Flaker na kratko opiše spremembe, ki jih je prinesla reorganizacija:

Izjava

Flaker spregovori tudi o namenskosti reorganizacije; zaenkrat po štirih mesecih delovanja centrov za socialno delo po novi shemi ni jasno, kakšen naj bi bil namen sprememb. Flaker meni, da je reorganizacija le postavitev skeleta brez nadaljnjega premisleka o delovanju:

Izjava

Zadnje spremembe na področju centrov za socialno delo so se zgodile leta 2012, ko so določene obveznosti upravnih enot preložili na centre za socialno delo. O spremembah in vplivu na preobremenjenost delavcev Flaker.  

Izjava

Novi direktorji šestnajstih centrov za socialno delo so večinoma pravniki, in ne socialni delavci, in zato po Flakerjevem mnenju nekompatibilni za opravljanje te vrste dela. Delo centrov za socialno delo se tako odmika od dela z ljudmi h kupom birokracije:

Izjava

Kot najpomembnejšo pomanjkljivost pa Vito Flaker omeni nepremišljene spremembe in delo, ki je samo sami namen:

Izjava

Za konec sogovorec poudari, da je pri tovrstnih spremembah najpomembnejša strategija, saj so spremembe nenazadnje potrebne, a jih je treba sprejemati premišljeno:

Izjava

Če pohitite na Fakulteto za socialno delo, boste lahko še ujeli del razprave, kjer lahko poveste svoje mnenje in slišite, kaj nam obeta reorganizacija v prihodnje.