Spuščanje balonov v zrak
Izrael in Hamas, palestinska organizacija, ki je na oblasti v Gazi, sta sprejela premirje. Dogovor naj bi končal izraelsko vojaško eskalacijo v Gazi, kjer Izrael od 6. avgusta izvaja skoraj vsakodnevne letalske napade v odgovor na Hamasove helijeve balone, na katere so privezana eksplozivna sredstva. S temi je Hamas začel netiti požare na izraelskih obdelovalnih površinah v odgovor na številne uboje civilistov, ki jih je izraelska vojska izvedla ob marčevskih protestih v Gazi. Izrael je poleg povračilnih vojaških napadov tudi zaprl ribičem dostop do morja ter blokiral edini mejni prehod, čez katerega prihaja blago v Gazo in odhaja iz nje. Zaradi tega je edini elektrarni v Gazi zmanjkalo goriva in je morala nehati obratovati. Standardnim tegobam okupirane in blokirane Gaze se je ob tem pridružila še epidemija covida-19, zaradi katere se je ozemlje znašlo pod policijsko uro, ki jo je uvedel Hamas.
Dogovor med Hamasom in okupatorskim Izraelom predvideva ponovno odprtje edinega mejnega prehoda za blago, med drugim za uvoz medicinske opreme za boj proti epidemiji, ponovno odprtje dostopa do morja ter finančno pomoč s strani Katarja, ki je imel vlogo mediatorja v pogajanjih o sporazumu. V zameno za to bo Hamas Izraelu nehal pošiljati balone, pove palestinski neodvisni novinar Abed Samara.
Zažigalni baloni, ki jih je Hamas pošiljal Izraelu, so požgali nekatere obdelovalne površine in preprečili, da bi lahko izraelski kmetje vsak dan šli na delo, vendar niso terjali nobene žrtve - povzročili so le »moralno« paniko, razloži Samara.
V odgovor na balone je Izrael sprožil skoraj vsakodnevne napade na vojaške objekte v Gazi. Hamas sicer ni potrdil, da bi bili kateri od njih zadeti ali poškodovani. Predvsem pa je povračilni izraelski ukrep, torej zaprtje mejnega prehoda za blago Kerem Abu Salem v bližini tromeje z Egiptom in prepoved ribolova, imel težke ekonomske posledice za civilno prebivalstvo, ki se je soočalo s pomanjkanjem goriva, elektrike in nekaterih živil.
Opisanim težavam Palestincev v Gazi se je pridružila še epidemija covida-19, v odgovor nanjo pa je Hamas razglasil policijsko uro. Po mnenju Samare je prav epidemija tako Hamas kot Izrael prisilila k sklenitvi premirja.
Ozadje tokratnega spora predstavlja niz protestov, imenovan Veliki pohod vrnitve, ki se je začel konec marca leta 2018. Takrat so šest tednov potekali množični protesti in pohodi proti zidu, s katerim je Izrael obdal Gazo, in zahtevali pravico do vrnitve palestinskih beguncev. Od takrat se protesti v Gazi vsak petek nadaljujejo, izraelska vojska pa je v tem času ubila 260 protestnikov in jih ranila več kot 20.000. Zaradi izraelskega pogroma nad civilnimi protestniki je Hamas začel Izraelu pošiljati zažigalne balone, Izrael pa je sprožil opisane povračilne ukrepe. Hamas je trdil, da je z napadi na civilne protestnike Izrael kršil določila mirovnega dogovora iz leta 2018, s katerim se je zavezal, da bo deloma sprostil blokado Gaze in dovolil Palestincem v Gazi ribarjenje v širšem morskem pasu, obe strani pa sta se za pet let odrekli uporabi orožja zoper nasprotno stran. Z zažigalnimi baloni je tako Hamas želel doseči, da bi se Izrael začel držati sporazuma izpred dveh let.
Kot rečeno, je pogajanja o tokratnem premirju vodil Katar. Sporazum iz leta 2018 predvideva tudi, da Izrael dovoli pritok finančne pomoči in katarskih investicij v Gazo - med drugim gre za naložbe v industrijsko cono in bolnico. Samara razloži, kakšna je vloga Katarja v Gazi z geopolitičnega vidika.
Spomnimo, da je Izrael skupaj z Egiptom uvedel blokado nad Gazo leta 2007, potem ko je na volitvah zmagala organizacija Hamas in prevzela oblast od rivalske Fatah, ki do Izraela vodi spravljivejšo politiko. Od takrat se je situacija v Gazi še dodatno poslabšala, kljub temu da je območje že od leta 1967 pod izraelsko vojaško okupacijo. Leta 2005 je Izrael sicer z ozemlja Gaze umaknil svojo vojsko, a je ohranil popoln nadzor nad zračnim in kopenskim prometom v Gazo in iz nje. Od leta 2007 so spopadi izraelske vojske s Hamasom stalnica, civilno prebivalstvo pa se sooča s 50-odstotno brezposelnostjo in pomanjkanjem osnovnih potrebščin.
Dodaj komentar
Komentiraj