25. 5. 2015 – 17.00

Srbski mediji pred zaključnim prijemom privatne roke

Audio file

Medijska privatizacija ponovno razburja in predvsem deli novinarje v Srbiji. Tamkajšnja Agencija za privatizacijo bo v teh dneh začela z javnimi razpisi za prodajo državnih deležev v več kot 70 medijih, kolikor jih obsega agencijski prodajni seznam. Država se mora v skladu z Zakonom o javnem informiranju in medijih iz medijskega lastništva, po skrajšanju roka, umakniti najkasneje do začetka julija, privatizacija po bo tagirala predvsem številne srbske lokalne medije. Sindikat novinarjev Srbije, krajše SINOS, že dlje časa opozarja, da bo sklepna faza privatizacije uničila predvsem lokalno medijsko krajino v Srbiji, včeraj pa so poslance narodne skupščine pozvali k odložitivi privatizacijskega procesa. Predsednica SINOS-a Dragana Čabarkapa.

izjava

Sindikat novinarjev Srbije je pri nasprotovanju medijski privatizaciji bolj kot ne osamljen, saj, kot smo slišali, večino drugih novinarskih organizacij umik države iz medijev podpirajo. Med njimi tudi Neodvisno združenje novinarjev Srbije, krajše NUNS, v katerem smatrajo, da je končanje privatizacijskega procesa nujno. Predsednik NUNS-a Vukašin Obradović.

izjava

Podporniki odprodaje državnih deležev v preostalih javnih medijih se sklicujejo predvsem na priporočila Evropske unije, ki naj bi zahtevala lastniške spremembe v duhu medijskega pluralizma. Toda kot pojasnjuje Čabarkapa, takšne interpretacije bruseljskih priporočil niso povsem točne.     

izjava

V srbskem novinarskem sindikatu se bojijo zlasti za usodo lokalnih medijev, predvsem na osnovi dosedanjih privatizacijskih izkušenj.  

izjava

Do prvega medijskega privatizacijskega vala je kritičen tudi profesor teorije medijev na beograjski Fakulteti za medije in komunikacije Boban Tomić. Privatizacijski model v prvi fazi je bil po njegovem vse prej kot dober.

izjava

Po zakonu o privatizaciji iz leta 2002 so se prve lastniške spremembe in prehod medijev v privatne roke dogodile šele nekaj let kasneje. Srbske oblasti so takrat uspele prodati približno polovico medijev v državni lasti, preostalim pa je podobna usoda namenjena v prihodnjem mesecu, ko naj bi se izvršil drugi privatizacijski val. Tomić.

izjava

Na seznamu srbske Agencije za privatizacijo je trenutno 72 medijev, kot smo slišali, pa jih bo državne lastnike za privatne zamenjalo še več. Po končani privatizaciji bi tako v javni državni lasti ostala le še Radio Televizija Srbije in Radio Televizija Vojvodine.

izjava

Zagovorniki privatizacije medijev slednjo zagovarjajo tudi z argumentom, da bodo neodvisni zasebni lastniki odpravili tudi politični in siceršnji vpliv na medijske vsebine.

izjava

Izkušnje iz prvega sklopa privatizacije medijev in kasnejšega obdobja so pokazale, da so se novi, zasebni lastniki izkazali za vse prej kot neodvisne varuhe medijske svobode, pač pa so medije prevzemali celo politiki.

izjava

Da tudi aktualni privatizacijski proces nudi priložnost za nadaljnje sporne lastniške prevzeme, kaže podatek, da bodo lastniške deleže medijev lahko kupovala tudi “offshore” podjetja.  

izjava

Privatizacijo v Srbiji na mnogih področjih in tudi na medijskem spremljajo številni odkloni in stranpoti, tipični za tranzicijsko državo. Sporni in neustrezni privatni lastniki, ki so prevzeli tiskane, radijske, televizijske in druge medije, so se vse prevečkrat izkazali za nekompetentne, zato Boban Tomić pričakuje, da bo podobno tudi tokrat. Pri tem se strinja s Sindikatom novinarjev Srbije, da bo znaten del medijev ugasnil.



izjava

Vukašina Obradovića upad števila medijev v Srbiji, ki se utegne dogoditi po končani privatizaciji, ne skrbi preveč, saj mora, kot pravi, tudi na tem področju zavladati red.  



izjava

Srbska medijska ureditev sicer v primeru neuspešne privatizacije predvideva tudi možnost novinarski odkup prevzem  medija. A kot komentira Tomič, gre za precej nespodobno ponudbo, saj bi novinarji v večini primerov prevzeli medijska podjetja v precej slabem finančnem stanju in v velikih dolgovih.

izjava

Uničenje lokalne medijske krajine, ki preti s privatizacijo medijev v Srbiji, pa utegne, kot za konec opozarja predsednica Sindikata novinarjev Srbije Dragana Čabarkapa, vplivati tudi na medijsko soustvarjanje pripadnikov različnih narodov v etnično mešanih območjih.

izjava

 

 

  





 

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.