Trgovinski dogovor z najboljšim prijateljem
Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal znižanje carin na uvoz iz Indije s 50 na 18 odstotkov. Čeprav je dogovor, ki ga državi sicer še nista uradno podpisali, kasneje potrdila tudi Indija, ta prinaša več vprašanj kot odgovorov. Trump je sklenitev dogovora pojasnil, češ da bo carine znižal, saj je indijski premier Narendra Modi pristal na pogoj, da bo Indija namesto ruske kupovala ameriško in venezuelsko nafto. Tako ni zares znano, kdaj naj bi Indija prenehala kupovati rusko nafto, koliko nafte lahko Indija dobi iz drugih virov, da nadomesti izpad iz Rusije, ali kdaj bodo Združene države znižale carine.
Združene države so najpomembnejši trgovinski partner Indije, lani je trgovina med državama skupno znašala dobrih 109 milijard evrov. Združene države iz Indije izvozijo dele za električne stroje, farmacevtske izdelke, drage oziroma pomembne kovine ter železo in jeklo. Indija medtem iz ZDA izvozi predvsem fosilna goriva, prav tako nekatere pomembne kovine ter dele za stroje in letala. Leta 2024 je ameriški izvoz v Indijo znašal dobrih 34,5 milijarde evrov. 30-odstotni delež tega izvoza so predstavljala goriva in nafta. Za ZDA je pomemben tudi izvoz medicinskih pripomočkov ter delov za jedrske reaktorje in električne stroje. Za Indijo je sicer bistvenega pomena tudi trgovina s Kitajsko, ki znaša le slabi 2 milijardi evrov manj kot z Združenimi državami. Trgovinske odnose med Indijo in Združenimi državami predstavi Matthias Goldmann, profesor finančnega prava na Goethejevi univerzi v Frankfurtu.
Izjava
V napovedi še ne podpisanega sporazuma je Trump oznanil, da je indijski premier Modi pristal na nakupe ameriških dobrin v vrednosti okrog 422 milijard evrov, v to pa naj bi bili vključeni sektorji energetike, tehnologije, fosilnih goriv in kmetijstva. To bi sicer pomenilo, da bi Indija svoje nakupe ameriškega blaga povečala za kar 1150 odstotkov. Država bi tako za blago iz ZDA namenila kar 85 odstotkov prejšnji teden predstavljenega proračuna
Vsebina dogovora sicer še ni znana, a bo ta, kot pojasnjuje sogovornik, najverjetneje vključeval področja energetike in kmetijstva.
Izjava
Ameriški predsednik Trump je avgusta lani podvojil carine na uvoz iz Indije s 25 na 50 odstotkov. Razlog za zvišanje carin je bilo indijsko kupovanje ruske nafte in njeno sodelovanje v mednarodni gospodarski skupnosti držav BRICS. Indija je sicer močno odvisna od uvoza nafte, s katerim pokrije 90 odstotkov svojih potreb. Zaradi ameriških groženj je država nakupe ruske nafte sicer že zmanjšala. Januarja je Indija uvozila za približno 1,2 milijona sodčkov na dan, v februarju naj bi to zmanjšala na milijon, marca pa na 800 tisoč sodčkov dnevno.
Indija je rusko nafto začela kupovati po začetku ruske invazije na Ukrajino, saj je ta zaradi ameriških in evropskih sankcij veliko cenejša. Predtem je ruska nafta predstavljala zgolj 2,5 odstotka vsega indijskega uvoza nafte. Marca 2022, po začetku vojne v Ukrajini, je Indija za rusko nafto odštela slabih 30 evrov na sod, medtem ko je surova nafta brent stala okrog 99 evrov na sod, zdaj pa cena njenega sodčka znaša dobrih 52 evrov.
Po poročanju časnika Times of India je sicer država že povečala uvoz ameriške surove nafte, in sicer od lanskega aprila do novembra za 92 odstotkov. Presedlanje na ameriško oziroma venezuelsko nafto, ki jo Trump obljublja kot svojo, odkar so ZDA ugrabile venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, bi za Indijo pomenilo predvsem finančno breme. Po ocenah podjetja za sledenje energetskim virom Kpler bi popolna sprememba stroške uvoza nafte povečala za slabih osem do okrog 10 milijard evrov letno. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da so indijske rafinerije optimizirane za težjo, kislo rusko oziroma uralsko nafto, ki jo predelujejo v dizelsko in letalsko gorivo. Kljub temu sogovornik ocenjuje, da takšne prilagoditve za Indijo ne bi smele biti prevelik zalogaj.
Izjava
Znižanje carin na 18 odstotkov bi Indiji sicer prineslo prednost pred drugimi državami v regiji. Združene države so za sosednji Pakistan uvedele 19-odstotne carine, za Bangladeš in Vietnam pa te znašajo 20 odstotkov. Mnoge od teh držav, med drugim tudi Bangladeš in Pakistan, so upravičene do koncesij v okviru ameriškega Splošnega sistema preferenc oziroma GSP, ki omogoča brezcarinski vstop za nekatere izbrane izdelke. Do njih je bila do leta 2019 upravičena tudi Indija, a so jo ZDA umaknile s seznama, potem ko država ni zagotovila pravičnega in razumnega dostopa do svojih trgov v številnih sektorjih.
Kot pojasnjuje Goldmann, je eden ključnih razlogov, da je Indija sprejela dogovor z Združenimi državami, prav njeno tekmovanje z drugimi državami v regiji.
Izjava
To sicer ni edini trgovinski dogovor, ki ga je Indija sklenila v zadnjem času. Spomnimo, da sta Evropska unija in Indija pretekli teden sklenili prostotrgovinski sporazum, ki odpravlja indijske carine na več kot 93 odstotkov uvoza iz EU. Carine na uvoz evropskih avtomobilov bo postopoma znižala, pri čemer bo ta carinska stopnja veljala za kvoto 250 tisoč vozil letno. Sporazum prav tako odpravlja carine na uvoz avtomobilskih delov, strojev, kemikalij in zdravil. Sporazum niža tudi carine na uvoz agroživilskih proizvodov iz članic Unije v Indijo. Kako se ameriški in evropski dogovor z Indijo med seboj razlikujeta, pojasni sogovornik.
Izjava
Podrobnosti dogovora oziroma cena, ki jo bo morala Indija plačati za znižanje carin, tako ostaja neznanka, kljub temu pa je jasno, da bo ta ugodna za Trumpa, ki bo v nasprotnem primeru ponovno uvedel svojo najljubšo kazen za neposlušneže – carine.
Dodaj komentar
Komentiraj