Turčija s plinom na pomoč
Bolgarija je podpisala sporazum s Turčijo glede dobave utekočinjenega zemeljskega plina. Sporazum omogoča bolgarskemu državnemu plinskemu podjetju Bulgargaz dostop do terminalov za utekočinjenje zemeljskega plina turškega energetskega podjetja Botas. Bolgarija se je vse do lanskega leta pri dobavi plina v 90 odstotkih zanašala na Rusijo. Aprila lani je po številnih sankcijah Evropske unije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini rusko državno podjetje Gazprom začelo zahtevati plačilo za plin v rubljih. Bolgarija je bila ena od držav, ki tega ni bila pripravljena storiti, zato so se od takrat zaloge plina močno skrčile, cene pa povečale.
Iz Turčije bo tako letno v Bolgarijo priteklo 1,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Bolgarija za domačo potrošnjo potrebuje približno tri milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina letno, kar pomeni, da bo s sporazumom pokrila približno polovico potrebne količine. Bolgarija je že podpisala pogodbo z Azerbajdžanom o dobavi ene milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, ki bo prav tako potoval po turških plinovodih. Direktor inštituta Fakultete za ekonomijo, finance in upravo Univerze Singidunum v Beogradu, Goran Radosavljević, pojasni glavne posledice podpisanega sporazuma.
Radosavljević je govoril tudi o odvisnosti Bolgarije od uvoza ruskega plina in o alternativah, preko katerih zdaj uvažajo plin.
Turčija okoli petdeset odstotkov svojega plina dobavlja iz Rusije, zato ni povsem jasno, če bo preko Turčije zdaj Bolgarija dobivala sicer sankcioniran ruski plin. Bolgarski energetski minister Rossen Hristov je poudaril, da bo Bolgarija plin pridobivala od različnih dobaviteljev, in v isti sapi zagotovil, da ruski plin ne bo prišel v državo. Radosavljević meni, da se Rusija preko turške infrastrukture ne more izogniti sankcijam in ne more v večjih količinah dobavljati plina v Evropo.
Angel Petrov, novinar bolgarskega Dnevnika, v nasprotju z Radosavljevičem meni, da ne bo mogoče nadzorovati, če bo v Bolgarijo prihajal tudi ruski plin.
Kljub temu da je srž dogovora uvoz plina iz Turčije, je treba omeniti, da Turčija veliko večino svojega plina uvaža in je globalno med največjimi uvoznicami zemeljskega plina. Polovico uvozi iz Rusije, preostanek pa iz Združenih držav Amerike, Irana in Azerbajdžana. V zadnjem letu se je močno povečal uvoz zemeljskega plina iz ZDA, ki do Turčije pride s posebnimi tankerji. Iz Rusije, Irana in Azerbajdžana pa plin pride preko plinovoda. Turčija nato preko svojih plinovodov zemeljski plin dostavlja naprej po Evropi. Trenutno ima plinovodske povezave še z Bolgarijo, Madžarsko, Srbijo, Grčijo in Severno Makedonijo. Letos bo Turčija sicer povečala tudi domačo proizvodnjo zemeljskega plina – s črpanjem iz polja Sakarya pod Črnim morjem, ki je bilo odkrito leta 2020. Radosavljević pravi, da Turčija nima dovolj razvite infrastrukture, da bi plin dobavljala tudi v druge evropske države.
Radosavljević, ki zaključuje današnji OFFsajd, nam oriše gospodarske odnose med s strani zahoda sankcionirano Rusijo in na nešteto frontah aktivno Turčijo.
OFFsajd je pripravila vajenka Hana, pomagal je Fin.
Vir slike: rawpixel
Dodaj komentar
Komentiraj