Na parlamentarnih volitvah v Moldaviji je pričakovano slavila proevropska Stranka akcije in solidarnosti oziroma PAS, ki je osvojila dobrih 50 odstotkov glasov in si s tem zagotovila 55 od 101 stolčkov v parlamentu. V primerjavi s prejšnjim mandatom je PAS izgubila osem sedežev, a je kljub temu osvojila absolutno večino. Nekaj stolčkov je izgubila tudi stranka Domoljubni volilni blok, bolje poznana kot BEP, ki je na volitvah prejela 24 odstotno podporo. Govorili smo z antropologom Florinom Poenarujem, ki nam je predstavil, čemu je mogoče pripisati manjši upad podpore novi stari koalicijski stranki. 

Izjava

Sogovorec opozarja na dejstvo, da moldavska politika samo sebe vedno bolj vidi le skozi geopolitični kontekst. Ob tem pozablja na notranje politične težave, ki pestijo moldavsko družbo. 

Izjava

Kot povedano, je tudi opozicijski Domoljubni volilni blok izgubil nekaj sedežev, vendar ostaja glavna opozicijska sila. Njegov pomen v prejšnjem mandatu predstavi sogovorec. 

Izjava

Poleg dveh omenjenih strank, ki sta ujeti v večni kontekst proevropskosti in proruskosti, je parlamentarni prag tokrat uspelo prestopiti tudi trem drugim strankam: Alternativi, Naši stranki in stranki Demokracija doma. Nove parlamentarne članice predstavi Poenaru.

Izjava

Najpomembnejši dosežek stranke PAS v prejšnjem mandatu je reorganizacija preskrbe z energijo. Moldavija je do začetka vojne v Ukrajini namreč ves zemeljski plin, ki ga je porabila, dobila iz ruskega plinovoda. Prekinitev ukrajinskega tranzita plina v Moldavijo je povezana z od države odcepljeno, a mednarodno nepriznano regijo Transnistrijo oziroma Pridnestrsko republiko. Moldavija je bila za električno energijo odvisna od plinske elektrarne, ki se nahaja v Pridnestrski republiki. Ta je plin za potrebe tako ogrevanja kot tudi proizvodnje električne energije do začetka vojne v Ukrajini dobivala iz Rusije preko Ukrajine. Vlada Pridnestrske republike, ki je tesna zaveznica Rusije, je nato zavrnila nakup plina z zahoda preko Moldavije, zaradi česar je v regiji prišlo do pomanjkanja elektrike in plina za ogrevanje. Več sogovorec. 

Izjava

Koalicijska stranka predsednice Maie Sandu igra predvsem na svojo proevropsko oziroma protirusko karto. Kljub temu sogovorec opozarja, da je v državi od začetka prihoda stranke PAS na oblast v moldavski politični sferi vedno več represije: torej ravno tistega, kar PAS stalno očita svojim proruskim opozicijskim kolegom. 

Izjava

Kdo točneje je bil pred volitvami targetiran s strani koalicijskih proevropskih sil, pojasni Poenaru.

Izjava

Kljub na videz tipični stanci proevropskosti je Moldavija v primerjavi z nekaterimi drugimi nekdanjimi sovjetskimi državami do določenih aspektov zahoda bolj zadržana. Spomnimo, da je v Moldaviji lanskega oktobra potekal referendum za spremembo ustave, na katerem so državljani izglasovali opredelitev naroda kot evropskega in si za cilj opredelili pridružitev Evropski uniji. Referendum je podoben referendumskima glasovanjema v Gruziji in Ukrajini, a za razliko od njiju ni vključeval vprašanja o pridružitvi Natu. Kaj nepribliževanje zahodni imperialistični zvezi pove o Moldaviji, komentira sogovorec. 

Izjava 

Moldavska politika ostaja ujeta v geopolitični kontekst. Tako koalicijska kot glavna opozicijska stranka po parlamentarnih volitvah ostajata na svojih položajih in nadaljujeta s svojim nasprotovanjem druga drugi glede proEUropskosti in proruskosti: seveda vse med hudo ekonomsko in socialno krizo v državi.