V kraljestvu propadlih hotelov
V današnjem lokalnem OFFsajdu se odpravljamo v Bohinj, kjer je, tako kot v drugih počitnikovalnih destinacijah, ta čas vrhunec turistične sezone. Obiskovalcem, ki občudujejo lepote Bohinjskega jezera in gora, se pogled lahko ustavi tudi na ne tako privlačnih propadajočih hotelskih namestitvah: hotelu Bellevue v Ribčevem Lazu in Ski hotelu Vogel ob smučišču na dobrih 1500 metrih nad morjem. Hotel Zlatorog, ki je v Ukancu sklenil trikotnik »bohinjske sramote«, so lani spomladi porušili, za njim pa je ostalo prazno gradbišče. Šest let od lokalnega OFFsajda z naslovom Zapuščina tranzicijskih tajkunov v Bohinju ugotavljamo, kaj se je oziroma ni zgodilo od razpada nastanitvenega imperija družine Pačnik.
Leta 2019 je skozi velika vrata bohinjskega turizma stopil poslovnež Damian Merlak, ki je obogatel s prodajo družbe Bitstamp, ene največjih menjalnic kriptovalut. Od Zmaga Pačnika in njegove družine je kupil aparthotel Triglav v Stari Fužini, ki je po obnovi začel delovati še isto poletje. Kupil je tudi hotel Bohinj v Ribčevem lazu, ki je po popolni prenovi goste sprejel pred dvema letoma, in Ski hotel Vogel ter hotel Zlatorog. Kupnina naj bi po poročanju medijev znašala 8 milijonov evrov. Še višji pa je znesek, namenjen temu, da so objekti primerni za ponovno odprtje. Pačnikovi, ki so nastanitve dajali v podnajem, vanje sproti niso vlagali. Z odhodom zadnjega najemnika je bil hotel Zlatorog zaprt od leta 2011, Ski hotel Vogel je prenehal obratovati še tri leta prej. Leta 2013 sta ga v najem vzela Aco Trampuž in Miran Taslidža, lastnika podjetja Kamp Zlatorog, vendar je hotel prenehal obratovati še pred Merlakovim prevzemom.
Otvoritev hotela Zlatorog so v Merlakovem podjetju načrtovali za konec letošnjega leta, potem ko je občina spremenila prostorski načrt, ki je omogočal rušitev objekta in postavitev novega turističnega kompleksa, zasnovanega v projektivnem biroju OFIS arhitekti. Stara zgradba je namreč propadla do te mere – med drugim se je vdrla streha nad bazenom, notranjo opremo pa so odnesli –, da obnova ni bila mogoča. Bodočo podobo Zlatoroga predstavi Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, ki upravlja Merlakove hotele.
Da gradbena dela še niso stekla, je kriv spor, do katerega je prišlo med Alpinio in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov.
Zadeva je sedaj na sodišču, saj je tožbo sprožil ...
Na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov smo se obrnili z vprašanjem, za kolikšno površino kmetijskih zemljišč, ki jih želijo prenesti na sklad, gre. Vprašali smo jih tudi, na kakšni pravni podlagi so sprožili postopek prenosa in kako to, da šele zdaj, ter ali obstaja kompromisna rešitev, ki bi bila zanje sprejemljiva. Odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli, zato jih bomo objavili na spletni strani, ko jih dobimo.
Kot je pojasnil Repanšek, bo na vrsto za prenovo prišel tudi Ski hotel Vogel, toda projekt je za zdaj v mirovanju. Z avstralskim poslovnežem slovenskih korenin, Anthonyjem Tomažinom, ki je prek družbe RRC Ljubljana lastnik 90-odstotnega deleža podjetja Žičnice Vogel, namreč ne najdejo skupnega jezika glede cen prevoza tovora z žičnico.
Na obnovo čaka tudi že več kot desetletje zaprti Bellevue. Tega je leta 2017 od podjetja Finadria bratov Japca in Jerneja Jakopina na dražbi – izvršbo je zahtevala zavarovalnica Adriatic Slovenica – kupilo podjetje za upravljanje z nepremičninami Pokljuka. Končna cena je znašala 720 tisoč evrov. Še milijon so odšteli za hotel Vogel, ki je danes spremenjen v hostel. Podjetje Pokljuka je ustanovilo Gozdno gospodarstvo Bled v lasti družbe Metropolitana. Ta je v 100-odstotni lasti Nadškofije Ljubljana. Ker je Bellevue pod spomeniškim varstvom, nahaja pa se v Triglavskem narodnem parku, bo obnova zahtevna. Leta 2018 so investitorji izvedli arhitekturni natečaj za najboljšo rešitev prenove; prispelo je 15 ponudb, izbrali pa so API arhitekte.
Investicij, ko se bodo te pač zgodile, pa s tem še ni konec. Jeseni bodo v Alpinii začeli s postavitvijo Vile Muhr, ki je do leta 2014, ko se je pod težo snega podrla, stala ob hotelu Bohinj. Leta 1902 jo je zgradil dunajski veletrgovec Alfred Muhr, kasneje pa je bil njen lastnik jugoslovanski kralj Aleksander Karađorđević. Nova vila bo narejena v prvotnih gabaritih, v njej pa bodo štiri butične sobe s 180 kvadratnimi metri, kongresna dvorana in restavracija.
Prav butičnost je skupni imenovalec hotelskih investicijskih projektov, ki potekajo in bodo še potekali v bohinjski občini. Pri v preteklih letih izvedenih prenovah se je ta pridevnik znašel kar v imenih hotelov: nekdanji penzion Lipa v Stari Fužini je konec leta 2019 postal butični hotel Majer’ca, še pred petimi leti na pol samo vase zrušeno gostišče Črna prst v Bohinjski Bistrici pa je sedaj butični hotel Sunrose 7. Tako se zdi, da so leta tranzicijsko-tajkunskega finančnega izčrpavanja in zanemarjanja bohinjskih hotelov navsezadnje prinesla svoje čisto nasprotje – odmik od pretekle dotrajanosti, ki pa je šla z roko v roki z drugimi investicijami v hotelsko infrastrukturo, ki je zato vse bolj dostopna petičnežem.
***
Po zaključku redakcije smo prejeli odgovore Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Objavljamo jih v celoti.
Odgovori Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
***
Vir naslovne fotografije: kamra.si
Dodaj komentar
Komentiraj