Zapuščina tranzicijskih tajkunov v Bohinju
V zadnjem avgustovskem lokalnem Offsajdu se odpravljamo v občino, ki ji je usojena številka 6: Bohinj. Bohinj je šesta največja slovenska občina, na šestem mestu pa je tudi po številu nočitev tujih gostov. Teh pa bi bilo bržkone še več, če bi bila turistična infrastruktura v občini polno izkoriščena. S tem ciljamo predvsem na bohinjske hotele, vlaganje v katere je pomanjkljivo, dva izmed pomembnejših pa sploh ne obratujeta. To dejstvo je predvsem posledica zgrešene privatizacije, ki je 6 bohinjskih hotelov in en kamp prenesla v roke mreže privatnikov, ki jih bolj kot turistična ponudba očitno zanimajo nepremičninske špekulacije.
Hotel Zlatorog in bližnja Vila Zlatorog v Ukancu, hotel Bohinj v Ribčevem Lazu, hotel Triglav v Stari Fužini, Ski hotel na Voglu in kamp Zlatorog. To so turistične nastanitve v Bohinju, ki so v lasti družine Pačnik. Razen kampa Zlatorog pa z nobenim od hotelov podjetja v lasti te družine ne upravljajo. Namesto tega jih dajejo v podnajem. Hkrati pa Pačniki kot lastniki vanje vlagajo bore malo ali sploh nič. V primeru hotela Zlatorog so tega izčrpali do te mere, da se je leta 2014 vdrla streha nad bazenom. Že pred tem je bil hotel tri leta brez najemnika, od takrat pa propada. Stanje hotela Zlatorog opiše bohinjski župan Franc Kramar:
Ostale Pačnikove nepremičnine obratujejo, a bolj kot ne v hladnem teku, brez večjih investicij. Hoteli so nekdaj spadali pod okrilje podjetja Alpinum, ki ga je država leta 2002 prodala Pačniku. Ta je okoli hotelov spredel mrežo podjetij:
Na Celovški cesti 291 je registriranih najmanj 12 podjetij, povezanih z družino Pačnik. Skupaj so v lanskem letu ustvarila dober milijon evrov prihodkov. Pri tem pa so skupaj pridelala nekaj čez 400 tisoč evrov izgube. Izguba izvira predvsem iz odhodkov, kot so amortizacija, prevrednotenje sredstev in stroški storitev. Posledično so podjetja lani državi vsega skupaj plačala 680 evrov davka. Povejmo še, da sta podjetji Alpinum in Dunis leta 2015 pristali v prisilni poravnavi. Največji upnik v obeh primerih je bila Finančna uprava Republike Slovenije. V okviru prisilne poravnave je bila odpisana večina dolga podjetij, med drugim 368 tisoč evrov dolga do države.
9 izmed 12 podjetij, registriranih na istem naslovu, deluje brez zaposlenih. Zmaga Pačnika ali drugih članov družine, nismo uspeli priklicati za intervju. Smo se pa odpravili na naslov, kjer so podjetja registrirana. Edina sled za dvanajstimi podjetji, ki naj bi delovala na Celovški 291, sta dva poštna nabiralnika. Pisarne ni, zaposleni v eni izmed pisarn v stavbi pa za podjetje Dunis še nikoli niso slišali.
Lastnik torej s hoteli v Bohinju očitno nima interesa zares upravljati, niti ne vanje vlagati. Zaenkrat jih očitno nima interesa niti prodati, saj postavlja previsoke cene. Za propadajoči hotel Zlatorog na primer zahteva 7 milijonov evrov, kar je po poročanju časnika Delo približno dvakrat previsoka cena. Zakaj lastnik hotelov ne želi prodati, pove bohinjski župan Franc Kramar:
Kako je torej družina Pačnik prišla do omenjenega premoženja? Družina Pačnik in konkretneje Zmago Pačnik sicer slovenski javnosti ni poznan kot eden izmed tranzicijskih tajkunov, a način akumulacije premoženja kaže v to smer. Pačnik je hotele kupil leta 2002, in sicer, preračunano v današnjo vrednost, za 2,2 milijona evrov. Za primerjavo: zdaj samo za hotel Zlatorog želijo iztržiti 7 milijonov evrov, za vse svoje hotele v Bohinju skupaj pa 16,8 milijona evrov. Kramar trdi, da je za prodajo hotelov Pačniku stala takrat vladajoča Liberalna demokracija Slovenije:
Kot je omenil Kramar, lahko akterje takratne privatizacije bohinjskih hotelov, to so poleg Pačnika še Miha Ažman in Marko Weber, najdemo tudi pri aferi Zbiljski gaj. Šlo je za afero, v kateri so upajoči bodoči stanovalci varovanega naselja v Medvodah vnaprej nakazovali kupnine za še nezgrajene hiše, ki nato nikoli niso bile dokončane, kupci pa kupnin niso dobili v celoti povrnjenih.
Pačnik je bohinjske hotele kupil od takratnih Kapitalske in Odškodninske družbe ter Sklada za razvoj Triglavskega narodnega parka. Zato Kramar krivdo polaga na pleča takratnih državnih oblasti:
Kramar tudi s postopanjem aktualne državne oblasti glede ureditve situacije bohinjskih hotelov ni zadovoljen. Ministrstvu za gospodarstvo je predlagal, naj hotele odkupi država. Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar pa meni, da ne bi bilo primerno, da bi država po napihnjeni ceni kupila nepremičnine od lastnika, ki namerava zaslužiti prav s špekulacijo:
Občina zato zdaj namerava Pačnika kaznovati z dvigom davščin na njegove nepremičnine. Poleg tega bodo omejili delovanje kampa Zlatorog, ki je edina izmed Pačnikovih nepremičnin v Bohinju, kjer je ta vpleten tudi v upravljanje, in ne zgolj lastništvo. Več Kramar:
Pri teh ukrepih občino podpira tudi Ministrstvo za gospodarstvo, drugih, boljših rešitev pa ta trenutek nima:
So se pa letos na bohinjski hotelski sceni vendarle začeli odvijati premiki. Prodana sta bila hotel Bellevue in hostel Pod Voglom. Ta dva sta bila v lasti Japca Jakopina, ki je bil sicer v preteklosti poslovno povezan s Pačnikom. Tudi njegov hotel Bellevue že dlje časa propada brez najemnika, nekdanji hotel Pod Voglom pa je bil spremenjen v hostel. Hotele so na dražbi prodale banke, saj je Japec Jakopin zapadel v poslovne težave. Situacijo teh dveh hotelov povzame Kramar:
Oba hotela je na dražbi kupilo podjetje, ki deluje pod okriljem ljubljanske nadškofije. Od tam so nam sporočili, da trenutno izvajajo analizo, ki naj bi bila končana do konca leta. Hotel Bellevue imajo namen obnoviti, zaradi lokacije v Triglavskem narodnem parku pa pričakujejo, da bodo postopki trajali tudi več let. Kramar je vseeno optimističen:
Kramar sicer poudarja, da hoteli niso vse in da so svojo pozornost za razvoj turistične ponudbe preusmerili drugam. Trenutno je sprejeta strategija razvoja razpršenega hotela, ki bi v eno ponudbo povezal več zasebnih ponudnikov sob:
Dodaj komentar
Komentiraj