Vop vop, ZVOP-2
Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov je prestal drugo obravnavo na odboru za pravosodje in čaka na obravnavo na plenarni seji državnega zbora. ZVOP-2, kot se glasi zakonska kratica, v slovenski pravni red prenaša Splošno uredbo Evropske unije o varstvu podatkov, bolj znano kot GDPR, ki sta jo Evropski parlament in svet sprejela leta 2016. Uredba opredeljuje varstvo posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo pristojni organi. Uredba je začela veljati leta 2018, Slovenija pa je z ustrezno prilagoditvijo zakonodaje zamujala in jo sedaj sprejema kot zadnja članica Evropske Unije.
Govorili smo s Petrom Pavlinom z Ministrstva za pravosodje, enim od avtorjev obstoječega zakona o varstvu osebnih podatkov iz leta 2004 in njegove de facto novele. Najprej Pavlin predstavi koncept varstva osebnih podatkov in njegovo pomembnost v praksi.
38. člen ustave se torej nanaša na varstvo osebnih podatkov. Med drugim prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja in določa, da se ima vsakdo možnost seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov podrobneje še zmeraj določa 18 let star zakon.
Sogovornik poudarja natančno opredelitev načela zakonitosti v novem zakonu, ki sledi odločbi Ustavnega sodišča, sprejeti aprila. V njej so se ustavni sodniki opredelili do pravne podlage uvedbe GDPR. Zaradi ustavnih okvirjev je prišlo do predrugačenja načela zakonitosti, ki se zavezuje načelom GDPR, a ob tem na prvo mesto postavlja korist človeka. S tem torej pride do aktualizacije varstva osebnih podatkov kot človekove pravice, ZVOP-2 pa prinaša še ...
Sloveniji je zaradi odlašanja z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov, ki ga mora sprejeti še državni zbor, Evropska komisija v Bruslju že žugala s sankcijami. Pavlin na vprašanje, čemu je trajalo tako dolgo, da se evropska uredba prenese v nacionalno zakonodajo, odgovarja z naštevanjem več ovir. Za prvi kamen spotike označuje nasprotujoče si vrednote in interese. Spremembo trenutnega zakona je leta 2018, sicer tik pred iztekom sklica državnega zbora, nato zamaknila njegova razpustitev pred predčasnimi volitvami po odstopu premiera Mira Cerarja. Naknadno je prišlo še do opustitve enotnega, celovitega skupnega zakona, ki bi hkrati obravnaval uvedbo GDPR in zakon o obravnavi osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj. Idejo o tem enotnem zakonu so razčlenili na dva dela. Sprememba ureditve varstva podatkov, ki ne zadeva obravnave kaznivih dejanj, je bila tako sprejeta leta 2020, medtem ko se GDPR direktivi posvečajo sedaj.
Čeprav besedilo predloga zakona izhaja iz evropske splošne uredbe, ZVOP-2 ureja tudi nacionalne posebnosti varstva osebnih podatkov.
Kaj se je dogajalo od sprejema evropske direktive, in katere podrobnosti do sprejema novega zakona ostajajo neurejene, pojasnjuje Bojana Pleterski, direktorica Info hiše, podjetja, specializiranega za področje varstva osebnih podatkov.
Ministrstvo za pravosodje, ki je pripravilo predlog ZVOP-2, želi z novo ureditvijo zagotoviti zakonitost obdelave osebnih podatkov na sistemski ravni. To področje je bilo v Sloveniji, kot pravi sogovornica, sicer do sedaj že dokaj ustrezno urejeno.
Za konec: če smo zadnji, pa vsaj nismo najslabši.
ODPOVED: OFFsajd je pripravila Neva, mentoriral je Fabjan.
Vir slike: Wikimedia Commons
Dodaj komentar
Komentiraj