Komu gre rebalans

Komu gre rebalans

Oddaja
29. 10. 2020 - 16.00

Ponovno bom govorila o javnih financah. Po mojem mnenju je sprejeti rebalans državnega proračuna vreden pozornosti. Prvi razlog je nedvomno skupni obseg predvidenih odhodkov, ki se je povečal za dobre tri milijarde evrov. Posledično se je proračunski primanjkljaj povečal za dobre štiri milijarde in temu primerno se je povečal tudi dolg države. In ker je razlog za odstopanje od uravnoteženega proračuna, ki ga zapovedujeta naša ustava in evropski  fiskalni pakt, koronakriza, je seveda pomembno vedeti, v kolikšni meri je to odstopanje utemeljeno s proračunsko strukturo. Ali je res mogoče celotno povečanje odhodkov pripisati ukrepom za obvladovanje in odpravo posledic koronakrize?

K raziskovanju proračunskega dokumenta me je napeljala tudi izjava poslancev, da proračuna niso prebrali, da torej ne vedo, kaj v njem piše, in so se pri svojem glasovanju zanašali na ustne predstavitve ministrov v parlamentu ali najverjetneje  sledili siceršnji podpori ali nepodpori vladi. Slednjega jim ne gre zameriti, saj je dokument silno obsežen, mestoma tudi težko razumljiv. Zlasti je težko najti povezavo med številkami  in besedami, ki naj bi natančneje pojasnjevale proračunske bilance.

Obstaja pa še en razlog. To je moje zanimanje za javne finance. Pretežni del svojega službenega življenja sem se ukvarjala z njimi, zato lahko rečem, da dobro obvladam branje proračunskih dokumentov. To izpostavljam, da ne bi mislili, da so moje ugotovitve, ki bodo morda presenetile, posledica nepoznavanja ali morebiti nerazumevanja obsežnega in zahtevnega dokumenta.

Pa pojdimo po vrsti. Vlada je poskrbela za preglednost, saj je vse predvidene odhodke za obvladovanje epidemije in odpravo njenih posledic prikazala enoznačno v enem samem programu »Sredstva za financiranje epidemije«, ki je težak dve milijardi in šeststo milijonov evrov. Vsaj tako je zapisano. In če je to res, nas lahko skrbi.

Prva ugotovitev je, da povečanje odhodkov s koronaodhodki ni v celoti utemeljeno. Dodatnih štiristo milijonov bo šlo očitno za »nekoronske« namene. Država se bo za financiranje proračuna zadolžila za dobrih pet milijard, po besedah vlade zaradi korone za dobri dve milijardi.

In kaj se je in se bo financiralo iz proračuna in je povezano s korono? Do priprave rebalansa je bila, na podlagi treh protikoronskih paketov, porabljena dobra milijarda evrov in pol. To je  bistveno manj, kot je vlada načrtovala, ko je ukrepe predlagala. Slaba milijarda ostaja, kot »koronska rezerva«, za ukrepe, ki bodo še uveljavljeni do konca leta in njihov namen v tem trenutku še ni določen. Največ, kar tretjina vseh sredstev je bila porabljena za plačilo prispevkov v pokojninsko blagajno, ki so ga bili oproščeni zavezanci, s petinskim deležem sledijo ukrepi za ohranitev delovnih mest. Preostala sredstva so porazdeljena med ukrepe za plačilo dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve pri delu, ukrepe za spodbujanje gospodarstva, turistične bone, pomoč v obliki temeljnega dohodka, solidarnostni dodatek za upokojence, plačilo bolniških nadomestil in zdravstvenih prispevkov in v manjšem obsegu med nekatere ukrepe na drugih področjih.

V dokumentu je zapisano, da je novi intervencijski program namenjen »financiranju ukrepov, ki jih je potrebno izvajati z namenom obvladovanja in odprave posledic epidemij«. In ker so zgoraj navedeni ukrepi v pretežni meri namenjeni odpravi posledic, sem skušala ugotoviti, koliko denarja je namenjenega za obvladovanje epidemije. Domnevala sem, da bo odgovor mogoče najti pri ministrstvu za zdravje.
 
V obrazložitvi je ministrstvo zapisalo, da bo financiralo vse izdatke, povezane z izvajanjem ukrepov za obvladovanje epidemij. To naj bi bili dodatki k plači za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije pri upravnih organih in pri izvajalcih javnih zdravstvenih storitev in plačila vseh neposrednih stroškov, kot so stroški osebne varovalne opreme, testiranja za okužbe z virusom, karantenske nastanitve, prevozov in drugega. Financirani bodo tudi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, kot so nova komunikacijska orodja, kampanje za ozaveščanje prebivalstva o pomenu spoštovanja preventivnih ukrepov in spremljanje učinkov epidemije na zdravje. Po besedah ministrstva bo treba zagotoviti tudi močno povečano dejavnost epidemiološke in laboratorijske dejavnosti.
 
Presenetljivo je, da je področje zdravstva deležno zelo majhne vsote denarja. V proračunskih bilancah je predvidenih 140 milijonov. Od tega je 60 milijonov namenjenih za izplačilo bolniških nadomestil in prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je ukrep, ki odpravlja posledice epidemije in je namenjen prebivalstvu in gospodarstvu, ne pa zdravstvu. 82 milijonov je namenjenih za  dodatke k plači zaradi nevarnosti in posebne obremenitve in predstavlja malo več kot polovico vseh tovrstnih dodatkov v proračunu. Za nabavo zaščitne in druge opreme je v dodatnih finančnih sredstvih zdravstvenega ministrstva mogoče najti le sredstva za »diagnostično zaščito pred virusom covid-19« v višini 2,8 milijona in ukrep ozaveščanja javnosti v višini 68 tisoč evrov. Vse ostale stroške, povezane z obvladovanjem epidemije, so - in videli bomo, ali tudi bodo - nosili javni zdravstveni zavodi sami. V obrazložitvenem delu proračuna je sicer še nekaj spodbudnih izjav, kot je na primer: »V okviru projekta COVID-19 – medicinska in varovalna oprema se zaradi epidemije v letih 2020 in 2021 predvideva nabava ključne medicinske opreme za vstopne točke COVID-19 na primarni ravni, kot so npr. inhalatorji, pulzni oksimetri, brezkontaktni termometri ipd.« Vendar tega v proračunskih številkah ni mogoče najti.

Edino, kar je za te namene še mogoče razbrati iz dokumenta, je slabih 140 milijonov za nadomestilo zaščitne opreme v blagovnih rezervah, ki so bile sproščene v prvem koronskem valu. Vendar sredstva niso načrtovana v okviru novega koronskega programa.
 
Koliko »covid rezerve« bo do konca leta deležno zdravstvo, bomo še videli. Kaj se bo dogajalo v nadaljevanju, pa je odvisno predvsem od trajanja in obsega drugega koronskega vala in od tega, ali bodo sledili novi valovi. Če bo temu tako, potem zapiranje države ne bo več aktualno, ampak bo postala aktualna vzpostavitev zdravstvenega sistema, ki bo epidemiji kos. Morda pa bo zdravstvo tedaj končno obravnavano tako radodarno, kot so bile banke.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness