Spoštovani- konec leta bo  v Mariboru, prihodnje leto pa še v Ljubljani peta obletnica t.im. »vseslovenske ljudske vstaje«(VLV)- torej ni prezgodaj, da se vprašate- če ste bili tam ali ne:  kaj je ostalo, kako je zdaj s to »sceno« ? Je Združena levica res le »parlamentarni okrasek« po dr. Dolarju, ali pa celo izgovor, da se nič drugega ne dogaja- razen če se ful dogaja na FB? Pa tudi če se- to je virtualna realnost. Številčnost in množičnost realnih protestov pa je upadla; vendar pa javnomnenjska podpora ZL raste!Upajmo, da tudi zaradi akcij in pobud »na terenu«, in ne le vprašanj v parlamentu.

Volitve pa se bližajo! Zato se vprašajmo tudi: kaj je z realnostjo ene najpopularnejših novih fraz - »pre-spraševanja«? Sam ga ne opažam prav dosti, sploh na temo »naše stvari« in stranke –čast izjemam a la Matjaž Hanžek. Da o pravi stari tovariški kritiki in  samokritiki  ne govorim. Te je v »naši« javnosti- minus FB anonimke - toliko, kot je  v Združeni levici strankarske discipline in enotnosti ali demokratičnega centralizma, če si izposodim  pokojno Zvezo komunistov.

In še eno obletniško vprašanje: ali ni tudi ta manko »pre-spraševanja« samih sebe del dediščine ne-samokritičnosti »V.L.V.«, ki je bila v retrovizorju kombinacija flash moba, ljudske jeze in FB/mobitel-mobilizacije proti janševizmu? Spomnimo se: najbolj množična vstaja v Ljubljani je sledila napovedi kontra-zborovanja Janševega Zbora za republiko na isti dan, a nekaj ur prej, kot »ljudska vstaja«- desnica ji je torej naredil uslugo, vendar pa je »vstajniški odbor« po najavi desnega zborovanja zahteval od policije, naj ga ne dovoli, češ da gre za poziv k nasilju, za nevarnost državljanske vojne in podobno. Nič od tega se ni zgodilo. Vendar nikjer, niti na vstajniških skupščinah , pa tudi ne v Mladini, ne pomnim kake analize ali kritike tega v bistvu nedemokratičnega stališča »organiziranega jedra« vstaje, ki je drugače mislečim odrekel temeljno ustavno pravico do  zborovanja: to slabo popotnico bi bilo dobro »pre-izprašati« še pred petletnico vstaj- za primer, da se kaj zgodi prej, kakor je to malo verjetno.

Nič bolje  ni z obče sprejetimi »našimi« vrednotami in občimi mesti- recimo: brezpogojna ljubezen do beguncev na eni in enako brezpogojno sovraštvo do vsega »domačega«, domačijskega, domoljubnega- dostikrat upravičeno, vendar pa –kako lahko upamo na Združene levice ali kogarkoli uspešno nagovarjanje širšega državljanstva na prihodnjih volitvah- ali vstajah , če je vsakršen patriotizem tabu, njegove leve politične inačice pa ni –pa je bila med partizani in povojnimi komunisti še kako živa, Internacionala gor ali dol? In na drugi strani: kaj je s fenomenom levo-liberalnega kulturno-turističnega  internacionalizma, ki si ga mnogi, tudi mladi simpatizerji ZL očitno lahko privoščijo- glej njihove fotke v Mladini z izvodi Mladine po celem svetu? Ali ni bliže liberalnemu kapitalističnemu globalizmu kot proletarsko-prekarskemu internacionalizmu? Po vrnitvi v grozno Slovenijo sicer vsi znorijo, če zmagata Ilka ali Peter, ampak to je seveda  nekaj drugega. Da o jugo-nostalgiji ne govorim- kot da nimamo pesmi »Bratstvo i jedinstvo« D.Avdića.

In ravno to, o čemer ne govorimo, so najtrdnejši, najbolj samoumevni tabuji. Pa so to tiste samoumevnosti, ki se jih v svoji knjigi »Samoumevni svet« npr. loteva Miha Blažič - N'toko? Njegovi perfektni korektni teksti v Mladini mi ne dajejo dosti upanja: njegova perspektiva je dokaj podobna tisti Svetlane M., Vesne V.G., Gorana V., Marka C.,  in drugih velikih imen neusmiljene kritike »Slovenčkov in Slovenceljnov«. In zanimivo: Miha je kritičen tudi do družbeno-kritične glasbe! To me malo spomni na alergijo  akademske »delavsko-pankerske« srenje na stari pank in na politično nekorektnost novega Damirja Avdića , recimo v skladbi »Katalonija-Sparta-Galicija«, upam, da jo RŠ še vrti.

Kaj torej hočem reči? Pa nič posebnega- le pogodbene obveznosti moram izpolniti in znova pozvati k branju knjige »Against The Double Blackmail«, posebej poglavja »Breaking the Taboos of the Left«, »Divine Violence«  »Political Economy of the Refugees« in »What Is To Be Done«; pa tudi knjigo »Samoumevni svet«, seveda, vsekakor. Brati je dobro, bolje kot drkati telefone, pametnejše od sebe.