OFF Dodikovega sredinca

Aktualno-politična novica
23. 3. 2022 - 15.00
 / OFF

Rusija je napadla Ukrajino
 / 25. 2. 2022
OFF ponovno začenjamo v Ukrajini. Najbolj srditi spopadi še naprej potekajo za Mariupol na jugovzhodu države. V obleganem mestu, kjer je motena dobava pitne vode, elektrike in toplotne energije, primanjkuje pa tudi hrane, po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ostaja ujetih še okoli sto tisoč ljudi, ki čakajo na rešitev po humanitarnih koridorjih. Dogovor o njih naj bi ruska stran večkrat prekršila; podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je rusko vojsko obtožila, da je zajela enajst voznikov avtobusov in štiri humanitarne delavce, ki so bili na poti v Mariupol. Tega je, tako Zelenski, v zadnjih 24 urah sicer zapustilo več kot sedem tisoč ljudi. Zavzetje Mariupola je za rusko vojsko strateškega pomena, saj bi tako ustvarila kopenski most med zavzetim Donbasom in priključenim Krimskim polotokom. Evakuacija po humanitarnih koridorjih pa se obeta prebivalcem luganške regije. Guverner Serhij Hajdaj je sporočil, da so dosegli lokalno premirje, ki je v veljavo stopilo ob 9. uri. Medtem je uradni Kijev s Kremljem dosegel dogovor o vzpostavitvi devetih koridorjev iz prestolnice, že omenjenega Luganska, Donecka in Zaporožja, ne pa tudi iz Mariupola.

Kot so zatrdili v ukrajinskem generalštabu, je vojski uspelo ustaviti napredovanje ruskih vojaških enot na več frontah, med drugim pri Mikolajevu na jugu, nekaj več kot sto kilometrov zračne linije od Odese, ki je bila v začetku tedna prvič tarča napadov. Da je ruska ofenziva zastala, je v bundestagu ocenil tudi nemški kancler Olaf Scholz. 

Poslanci ruske dume so sprejeli zakon, ki zaostruje zakonodajo o širjenju domnevno lažnih novic o ruski vojski. Zakon, ki ga mora potrditi še zgornji dom parlamenta in podpisati predsednik Vladimir Putin, predvideva visoke denarne in zaporne kazni – tudi do 15 let – za informacije o delovanju ruskih državnih organov v tujini, ki jih oblast označuje za lažne.

Specoperacija, cenzura, represija
 / 18. 3. 2022
Ker pa za tujega agenta niso označili nevladne organizacije, o kateri so poročali, kot to določa zakon, so pri časniku Nova Gazeta dobili uradno opozorilo zvezne službe za nadzor komunikacij in informacijske tehnologije Roskomnadzor. Nova Gazeta je praktično še zadnji delujoči neodvisni medij v Rusiji. Sodišče lahko njegovo delovanje prepove, če bo v letu dni dobil še eno uradno opozorilo.

Poljska je zaradi domnevnega vohunjenja izgnala 45 ruskih diplomatov, je naznanil notranji minister Mariusz Kaminski. Ozemlje Poljske morajo zapustiti najkasneje v petih dneh. Veleposlaništvo v prestolnici Varšavi, ki ga vodi ruski veleposlanik Sergej Andrejev, ostaja odprto.

soigu
Analiza taktik na bojiščih in sankcij na tržiščih
 / 4. 3. 2022
V nemški zvezni agenciji za omrežja, ki je pristojna tudi za nadzor energetske infrastrukture, so potrdili, da s predstavniki gospodarstva potekajo pogovori o možnih neizogibnih zaustavitvah tovarn, če bi prišlo do pomanjkanja energentov. Predsednik agencije Klaus Müller je v izjavi za javnost poudaril, da se pripravljajo na scenarij, za katerega upajo, da se ne bo nikoli zgodil. V skladu z nemško zakonodajo imajo podjetja, ki so del kritične infrastrukture za proizvodnjo osnovnih dobrin oziroma zagotavljanje osnovnih storitev, skupaj z gospodinjstvi v primeru izrednih razmer prednost pri dobavi energentov. Velike korporacije v jeklarski, avtomobilski in drugih industrijah bi bile v primeru uvedbe redukcij tako primorane močno zmanjšati svojo porabo ter s tem omejiti proizvodnjo. Evropska komisija pripravlja zakonodajo, ki od vsake države članice zahteva, da vsako leto do 1. oktobra zapolni 90 odstotkov razpoložljivih skladišč.

Afganistansko ministrstvo za izobraževanje vlade je dekletom zaprlo šolska vrata. Čeprav je talibska oblast še prejšnji teden zagotavljala, da se bodo dekleta, starejša od dvanajst let, lahko šolala – sicer pod določenimi pogoji – so danes tik pred zdajci preklicali odločitev o ponovnem zagonu izobraževalnega procesa. Ta ne poteka že sedem mesecev, za srednješolke in osnovnošolke od šestega razreda pa bo stal še tako dolgo, dokler na pristojnem ministrstvu ne pripravijo načrta, ki bo v skladu z »islamskim pravom in afganistansko kulturo«. Na ministrstvu za izobraževanje so sicer priznali, da se soočajo s pomanjkanjem kadra v šolstvu, predvsem učiteljic in učiteljev, ki so Afganistan zapustili po razpadu vlade predsednika Ašrafa Ganija in ponovnem talibskem prevzemu oblasti. Ta je med letoma 1996 in 2001 prepovedala šolanje žensk, kar je eden izmed pogojev Organizacije Združenih narodov za to, da še naprej pošilja pomoč v to srednjeazijsko državo.

Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je ponovno uprizoril medijski šov. Ob prihodu na tožilstvo, kjer se je zglasil zaradi preiskave nakupa vile v Beogradu, je prisotnim novinarjem iz avtomobila pokazal sredinec, na tiskovni konferenci pa je nadaljeval z žaljenjem posebnega odposlanca ZDA za Zahodni Balkan Gabriela Escobarja. Zanj in Američane je Dodik dejal, da »nimajo pojma«, za iztegnjeni sredinec pa je pojasnil, da je bil namenjen posebej za televizijo BN in časnik Dnevni Avaz, ki poročata o aferi. Tožilstvo Dodika namreč preiskuje, ker je leta 2007 na Dedinju kupil vilo, vredno skoraj 845 tisoč evrov. Plačal naj bi jo z denarjem neznanega izvora, kar je poskušal prikriti s posojilom, ki ga je leto zatem dobil pri zasebni banki Pavlović, katere lastnika Slobodana Pavlovića so oblasti leta 2016, ko so uvedle preiskavo, aretirale zaradi suma več kaznivih dejanj, med njimi tudi pranja denarja in poneverbe. Dodik preiskavo označuje za politični proces, ki da ga vodijo pod neposrednim vplivom zahodnih veleposlaništev v BiH in v sodelovanju z mediji blizu opoziciji.

Sindikat poštnih delavcev, krajše SPD, je pozval k spremembam Zakona o poštnih storitvah na področju načina financiranja univerzalne poštne storitve. Poudarjajo, da se vsakoletno srečujejo s podražitvami storitev in željami lastnika – države – po profitu, ki vodijo v zapiranje manjših poštnih poslovalnic in izčrpavanje preobremenjenih zaposlenih. V SPD so sprejeli sklep, s katerim delodajalca in zaposlene pozivajo, naj v prihodnjem letu dajejo prednost storitvam, ki prinašajo več dobička. Govori Diana Kos, namestnica pooblaščenca SPD.

Izjava

Na račun bolj dobičkonosnih storitev, kot je dostava paketov, bi raznos klasičnih pisem, tudi položnic postal sekundarna naloga, ki bi po pozvanem režimu dela zamujala. V Sindikatu poštnih delavcev želijo s tem opozoriti, da dela v obstoječih pogojih ne morejo več izvajati in da je sprememba zakonodaje na področju načina financiranja univerzalne poštne storitve, za kar so se v preteklosti že zavzeli, nujna.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.