V tokratnem Zeitgeistu bomo govorili o Nigeriji. Slednja je, ko gre za zgodbe, pričevanja, zgodovinske fakte in opazovanja, ogromen zalogaj. Poglabljanje v zgodovinska in trenutna dogajanja v Nigeriji bolj kot jasno sliko odpira dodatna vprašanja. Kaj sploh je Nigerija? Ali lahko govorimo o homogeni državi? Kako v en koš spraviti zgodovine različnih etničnih skupin, ki prebivajo v državi? Država je polna neverjetnih razlik in protislovij. Več kot 170 milijonov prebivalcev pripada 250 etničnim skupinam. Polovica prebivalstva je muslimanov, druga polovica kristjanov, med obojimi pa ostajajo velike skupine ljudi, ki abrahamsko verovanje mešajo z animizmom in verovanji svojih prednikov. Kljub protislovjem, raznovrstnostim in lingvistični zmedi v državi obstajajo stalnice, ki se dotikajo vseh prebivalcev Nigerije, ne glede na njihovo etnično ali versko ozadje.

V nocojšnji oddaji skušamo osvetliti vsaj eno od teh stalnic. Govora je o prisotnosti in vplivu nigerijske vojske na vsakdanje življenje v Nigeriji. Bolj kot na faktografsko zgodovino predkolonialne ere, kolonializma in postkolonializma se bomo poleg vojske osredotočili na dve dodatni temi, ki prežemata življenja ljudi v državi. Trenutno na politično dogajanje najbolj vpliva Boko Haram. Če slednji do pred kratkim še niso dobivali omembe vredne pozornosti od nigerijske vlade, pa Boko Haram od nedelje naprej velja za uradni razlog, zaradi katerega so za 6 tednov prestavljene nigerijske predsedniške in lokalne volitve.

Za začetek bomo skušali osvetliti naracijo džihada v predkolonialnem obdobju in ga primerjali z džihadom, ki ga na severovzhodu Nigerije te čase bije Boko Haram. Pojasniti je treba, da so severni del Nigerije do 19. stoletja sestavljala kraljestva in države Hausa, ki so v zapisih islamskih raziskovalcev prvič omenjena že v 9. stoletju. V 19. stoletju so Fulani na tem območju začeli z džihadom in ustanovili Sokotski kalifat. Majhen ostanek enega najmočnejših kraljestev v zgodovini Zahodne Afrike je danes Sokotski sultanat. O džihadu 19. stoletja in primerjavi z džihadom danes govori dr. Shobana Shankar, profesorica zgodovine na Univerzi Stony Brook.

izjave se nahajajo v posnetku

Da bi bolje razumeli, kakšen vpliv je na dogajanje v kolonialni Nigeriji imel severni del države, moramo najprej razumeti, kako je v državi delovala britanska kolonialna oblast. Za obdobje, v katerem so bili Britanci v Nigeriji najbolj aktivni, veljajo leta med 1900 in 1960.

Cheta Nwanze, nigerijski novinar in zgodovinar, nadalje razloži, na kakšen način je bila ustanovljena kolonija na območju danšanje Nigerije.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Nigerija je svojo neodvisnost razglasila leta 1960.

Leta 1960 neodvisna Nigerija doživi tudi prve svobodne volitve

Vprašanje o tem, ali se je kolonializem v Nigeriji z neodvisnostjo sploh končal ali je zgolj prešel v roke nove politične elite, je kompleksno. Dr. Shankar razlaga o reciklaži angleške zapuščine na severu Nigerije in drugod po državi.

izjava se nahaja v posnetku oddaje

Reciklaža angleške zapuščine je politike v na novo neodvisni državi leta 1966 privedla do prvega vojaškega udara. Nigerijska vojska je bila od leta 1966 pa vse do leta 1999 odgovorna za vse vladne prevrate v Nigeriji. Sama je imela oblast s pomočjo različno brutalnih generalov v prvih 40 letih neodvisnosti kar 30 let. (Obvezno branje: Max Siollun: Soldiers of Fortune: Nigerian Politics from Buhari to Babangida)

Leta 1967 etnična skupina Igbo razglasi neodvisno republiko Biafro. Začne se triletna državljanska vojna, v kateri umre več kot 2 milijona ljudi. (Obvezno branje: Half of a Yellow Sun - Chimamanda Ngozi Adichie; Chinua Achebe - There Was A Country)

Kljub vojaški vladavini pa je bil v Nigeriji ravno zaradi njene raznolikosti in razlik med etničnimi skupinami zmeraj prisoten politični aktivizem. Več razloži Ayo Sugorno, nigerijski filozof, pisatelj, odvetnik in aktivist.

izjava se nahaja v posnetku oddaje

Poleg političnega aktivizma je, ko je govora o Nigeriji, treba nujno omeniti borca za človekove pravice in okoljevarstvenika Kena Saroja Wivo, predvsem zaradi njegovega boja proti Royal Dutch Shellu in nigerijske vlade, ki je podpirala to mednarodno korporacijo in njeno delovanje na območju, kjer živi etnična skupina Ogoni. Ken Saro Wiva je bil leta 1995 (med oblastjo Sanija Abache) skupaj z osmimi drugimi člani MSOP (Movement for the Survival of the Ogoni People) usmrčen. (Obvezno branje: Wole Soyinka: The Open Sore of a Continent: A Personal Narrative of the Nigerian Crisis; Ken Saro Wiwa: Silence Would Be Treason: Last writings of Ken Saro-Wiwa)

Mnogi poznavalci trdijo, da je prav vojska ustvarila nigerijsko identiteto, če lahko o njej sploh govorimo. Ustava, senat, 36 zveznih držav in trenutna struktura vladanja v Nigeriji so produkti vojske. Nekaj, kar pa ni uspelo ne nigerijski vojski in ne civilnim vladam, ki so bile na oblasti v Nigeriji, je zmanjšanje neenakosti med ljudmi. In to kljub temu, da je Nigerija naftna velesila, ki bi morala biti v idealnem svetu država, v kateri imajo vsi ljudje dostop do osnovnih socialnih transferjev. O tem, kaj je potrebno, da v Nigeriji na ulice skupaj stopijo različni sloji ljudi, nadaljuje Ayo Sugorno.

izjava se nahaja v posnetku oddaje

Kljub občasnim akcijam, ko na ulice stopijo Nigerijci vseh vetrov in je za trenutek vzpostavljeno nekaj, čemur bi lahko rekli nacionalna identiteta, pa v državi ostajajo velik problem mikrokozmosi različnih etničnih skupin. Nadaljujeta  Ayo Sugorno in Cheta Nwanze.

izjava se nahaja v posnetku oddaje