19. avgusta je minilo natanko 60 let od državnega udara v Iranu, ki je z oblasti odnesel takratnega demokratično izvoljenega premiera Mohammeda Mosadeqa. Njegovemu strmoglavljenju je sledila 26-letna avtoritarna vladavina pod vodstvom šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki je bil dosti bolj po godu Združenim državam Amerike in Veliki Britaniji, predvsem pa njihovim interesom po iranskem naftnem bogastvu.

Prav na letošnjo 60. obletnico teh dogodkov je Državni varnostni arhiv Univerze Georga Washingtona objavil dokumente ameriške obveščevalne agencije CIA, s katerih je bila umaknjena oznaka tajnosti. Vloga Združenih držav Amerike, še posebej pa CIE, v strmoglavljenju iranskega premiera Mosadeqa, je sicer že dolgo časa nekakšna „javna skrivnost“. Mosadeq je bil močan trn v peti zahodnim naftnim korporacijam, saj je leta 1951 po svoji izvolitvi na čelo vlade, predlagal zakon o nacionalizaciji iranske nafte, ki je bil v parlamentu tudi sprejet z veliko večino.

Tudi brez nedavno objavljenih internih dokumentov CIE obstaja veliko dokazov o vodilni vlogi agencije pri načrtovanju, izvedbi in financiranju operacije za odstavitev Mosadeqa. Prav dogodki povezani z državnim udarom leta 1953 ostajajo eden glavnih vzrokov nezaupanja in napetosti med zahodom in Iranom, ki se danes manifestirajo tudi na številnih drugih področjih.

Kaj novega nam torej lahko razkrijejo objavljeni dokumenti in kakšen pomen nosi končno uradno priznanje s strani CIE o njeni vpletenosti v dogodke pred 60 leti? O tem smo se pogovarjali z Malcolmom Byrnom, namestnikom direktorja Državnega varnostnega arhiva, kjer so dokumente objavili. Byrne je vseskozi sodeloval pri pravnih bitkah za deklasifikacijo tajnih oznak s CII-nih dokumentov o Iranu in je tudi soavtor knjige o Mohammedu Mosadequ in njegovemu strmoglavljenju leta 1953.