Priročnik: Kako preživeti ŠOU referendum?

Oddaja
25. 10. 2019 - 14.00

V današnjem Šouvizorju zopet nadaljujemo z dogajanjem na Primorskem, kjer se študentje borijo proti netransparentni porabi sredstev in nedemokratičnosti Študentske organizacije na Primorskem (ŠOUP). V zadnji ediciji oddaje Pod katedrom je ena izmed študentk in študentov, ki so na nepravilnosti znotraj organizacije skušali vplivati prek običajnega postopka volitev, poročala o tem, kako so bili pri tem onemogočeni.

S podobnimi preprekami so se v Ljubljani soočali Iskraši leta 2013, ko so poskušali vpeljati nov statut Študentske organizacije v Ljubljani (ŠOULJ), ki bi temeljito spremenil samo strukturo organizacije. Pogledali si bomo, kako so to izpeljali in kako bi takšen referendum lahko izgledal na Primorskem.

Borut Brezar, nekdanji član Iskre, ki je sodeloval v kampanji za referendum, pojasni, v kakšnem kontekstu je sploh prišlo do idej za referendum o reformi Študentske organizacije univerze (ŠOU).

Izjava

Do gradnje hotela nazadnje sicer ni prišlo, je pa že prvi referendum pokazal na slabo urejenost referendumske zakonodaje. Potekal je namreč v času počitnic, Tine Bele, nekdanji član predsedstva Iskre, pa razloži tudi njegove nemogoče enačbe.

Izjava

Kje torej začeti, da bi referendum sploh lahko bil demokratičen? Tretji sogovornik, Mladen Zobec, prav tako nekdanji Iskraš, pojasni spremembe, ki so bile potrebne pred izvedbo Iskrinega referenduma.

Izjava

Opisane nepravilnosti v referendumski zakonodaji so Iskro spodbudile, da se reformiranja ŠOU namesto prek volitev loti kar s spreminjanjem samega statuta. Vprašanje tretjega referenduma je bilo torej potrjevanje novega statuta. Brezar pojasni, kakšne novosti je ta vpeljeval.

Izjava

Največja sprememba bi bila vpeljava skupščin na fakultete. Kako so si jih v Iskri zamislili, razloži Bele.

Izjava

Če smo se prej ukvarjali s tem, kako zadovoljiti osnovne pogoje, da se enačba referenduma sploh lahko izide, se zdaj vprašajmo, kako številke prevesiti na svojo stran. Kakšno strategijo je za kampanjo izbrala Iskra, opiše Brezar.

Izjava

Podrobneje Iskrine gverilske kampanjske taktike razloži Zobec. Kot glavno prednost kampanje poudarja njeno vseobsežnost in odločenost doseči prav vsakega študenta.

Izjava

Pozabili niso niti na študente vozače.

Izjava

Zobec poudarja, da je bil ključen del kampanje tudi izobraževanje študentov o stanju v ŠOU.

Izjava

In po vsem tem verjetno najpomembnejše vprašanje: je referendum uspel? Odgovarja Zobec.

Izjava

Brezar pa pojasnjuje, v katerih vidikih je referendum vendarle bil uspešen.

Izjava

Bele pomen tovrstnih gibanj vidi tudi v demistifikaciji in približevanju študentske politike študentom.

Izjava

Kot pravi, se študentske organizacije s svojimi praksami kažejo kot zaprte institucije, do katerih ima dostop samo ozek krog ljudi. Zato je študente pomembno opozarjati na sam obstoj ŠOU pa tudi na to, kako študentom lahko koristi in kako bi se z njim dalo bolj demokratično upravljati.

ŠOU v Ljubljani je samo ena izmed članic Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Referendum bi tako zadeval samo eno izmed študentskih organizacij. Kaj pa študentje na ostalih univerzah?

Izjava

Povezovali so se tudi s Fakulteto za humanistične študije oziroma FHŠ in skupino Študentska burja.

Izjava

S članom Študentske lupe smo se pogovarjali, ali je podoben referendum morda tudi pri njih na vidiku. 

Izjava

Če je bil leta 2013 v Ljubljani kvorum za referendum dvajset odstotkov, kar je pomenilo približno deset tisoč študentov, bi na primorski univerzi enak delež študentov znašal slabih tisoč glav. Toda v statutu ŠOUP referendum sploh ni opredeljen. Spremembe statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino študentskega zbora in nadzornega sveta. Ali je referendum in zanj potreben kvorum opredeljen v kakšnem od pravilnikov, še poizvedujemo, saj ti niso objavljeni na spletni strani.

Med oddajo smo ugotovili, da spremembe študentskih organizacij terjajo veliko napora in ljudi, zato bi primorskim študentom koristilo sodelovanje z drugimi skupinami. Tega si v prihodnje želijo tudi sami.

Izjava

Za referendum agitirala Lucija, uvajala Hana R.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness