Amortizacija in ŠOU

Oddaja

Pozdravljeni v oddaji 5 minut za boljši ŠOU, v kateri se tokrat posvečamo amortizaciji in pregledu investicij, financiranih s sredstvi iz amortizacije. 

Amortizacija je računovodski termin, ki označuje strošek uporabe oziroma trošenja osnovnih sredstev nekega podjetja ali ustanove. Konkretno s pojmom osnovnih sredstev označujemo sredstva v lasti ali finančnem najemu - na primer zemljišča, nepremičnine, računalniško ali programsko opremo in podobno. Ko ta sredstva porabljamo, nastaja strošek, imenovan amortizacija, ki kaže obrabo osnovnega sredstva in njegovo realno vrednost. Strošek amortizacije podrobneje razloži Aleksander Igličar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani

Izjava

Amortizacija tako predstavlja določen odhodek, ki pa ni odliv denarja. Pojasnjuje Igličar. 

Izjava

Amortizacija se nadalje obračunava po določeni metodi. Pri vseh osebah javnega prava, ki so podvržene zakonu o računovodstvu, gre za metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Več o omenjeni metodi pove Igličar.

Izjava

Po krajšem in splošnejšem uvodu v računovodski pojem amortizacije se spustimo v amortizacijo v ŠOU v Ljubljani. Kot je možno izvedeti iz obrazložitve finančnega načrta ŠOU v Ljubljani, ŠOU višino amortizacije oceni na podlagi lanske obračunane amortizacije in amortizacije predvidenih nabav v tekočem letu. Predvidene nabave za tekoče leto v obrazložitvah postavke »amortizacija« v finančnih načrtih preteklih let niso opisane, kar predsedstvu in direktorju daje nekaj manevrskega prostora pri investicijah. Oglejmo si torej, kakšne investicije so se izvajale iz postavke amortizacija med letoma 2016 in 2020.

V letu 2016 so prednjačile predvsem naložbe v nepremičnine na Študentskem kampusu. Investicija v omenjeno nepremičnino je v tem letu znašala 75.929,75 evrov, kar predstavlja veliko večino vseh vloženih sredstev iz omenjene postavke. Najvišji zneski so bili tako namenjeni vzpostavitvi delovanja picerije in Valina varovanju, saj je bilo v letu 2016 na Kampusu, citiramo, »zaradi zagotavljanja večje varnosti potrebno namestiti videonadzorni sistem, ki bo zagotavljal 24-urno snemanje dogajanja s pomočjo 10 kamer.«

Z zagotovljeno varnostjo na Študentskem kampusu vstopamo v leto 2017. Iz postavke amortizacija je bilo za investicije skupno porabljenih 45.774,21 evrov bruto in dobrih 14.211€  evrov neto. Zapisniki predsedstva namreč niso konsistentni pri zapisovanju zneskov, ki so včasih opredeljeni kot neto, včasih pa kot bruto zneski, kar vodi v dodatno nejasnost glede dejanske porabe sredstev.

Z enakim tempom nadaljujemo tudi v letu 2018, ko podobno kot leta 2016 prednjačijo investicije v nepremičnine na Študentskem kampusu. Najemnik dobre polovice prostorov na Kampusu je sicer socialno podjetje Študentski kampus. 

Največjo spremembo lahko pri pregledu zapisnikov predsedstva zasledimo po letu 2018. Ključno je predvsem to, da se investicijam v nepremičnine na Kampusu v letu 2019 pridruži še nepremičnina na Vojkovi 63, ki je od 3. redne seje 24. 1. deležna vse večjih naložb. V januarju 2019 je ŠOU Andreja Klasinca za potrebe ureditve kletnih prostorov zavoljo izvajanja dejavnosti vrtca na Vojkovi 63 pooblastil za razpolaganje s 35.000 evri bruto. Ta znesek se skozi leto poviša še za dodatnih 45.000 evrov bruto. O investiciji v izgradnjo zasebnega walfdorskega vrtca na omenjeni lokaciji bomo podrobneje poročali v jutrišnji oddaji Pet minut za boljši ŠOU.

Z višjimi naložbami pa smo priča tudi vedno bolj skopim obrazložitvam porabe sredstev. Pravilnik o finančnem poslovanju ŠOU iz leta 2015 v 14. členu izpostavlja naslednje, citiramo: »Če gre za periodične izdatke in ti v letu presegajo 5.000 evrov, se izbira izvede na podlagi treh ponudb različnih dobaviteljev. Predsedstvo preuči prispele ponudbe, izbere najboljšo in sprejme sklep o izbiri najboljšega ponudnika. V kolikor nista bili izbrani vsaj dve ponudbi, je potrebno podati obrazložitev, zakaj ni bilo izbranih več ponudb.« Konec citata. Obrazložitev glede izbire podjetij v zapisnikih od leta 2016 do leta 2020 ni mogoče zaslediti, poleg tega pa se v letu 2020 skoraj v celoti konča tudi zapisovanje obrazložitev, za kaj bodo investirana sredstva sploh porabljena. 

Primer brez obrazložitev lahko zasledimo v zapisniku 24. redne seje predsedstva, ki je potekala 21. julija 2020. Na tej seji je predsedstvo odobrilo 96.000 evrov bruto za nadaljnje urejanje objektov na Študentskem kampusu in na Vojkovi 63. Šlo naj bi za ureditev rdeče stavbe, natančneje za ureditev skladiščnih in poslovnih prostorov, ureditev zelene stavbe oziroma dokončanje balkona ter ureditev tribune in prostorov podstrešja na Študentskem kampusu. Poleg teh del naj bi investicija zajemala še sanacijo fasade objekta na naslovu Vojkova 63. O sanaciji fasade na Vojkovi 63 po juliju 2020 smo povprašali tamkajšnje najemnike prostorov - ŠOLT, podjetje Genialis in Šolo ravnateljev. Omenjeni s sanacijo niso bili seznanjeni oziroma se del na fasadi v zadnjih osmih mesecih ne spomnijo. 

Za dela na Kampusu in na Vojkovi 63 je bila izbrana ponudba podjetja Proing gradnje, d. o. o., v višini 81.157,44 evrov bruto. Nekoliko drugačen znesek kažejo podatki na Erarju, po katerih je podjetje med septembrom 2020 in januarjem 2021 od ŠOU v Ljubljani prejelo 78.393,71 evrov. Čeprav je ŠOU v Ljubljani od 9. aprila 2020 zavezanec za oddajo javnega naročila po vnaprej predpisanem postopku, kot to določa zakon o javnem naročanju, v tem primeru objave razpisa na portalu javnih naročil nismo zasledili. 

Poleg podjetja Proing, d. o. o., je bilo za storitve projektiranja pri investiciji v Kampus in Vojkovo 63 izbrano podjetje Mind inženiring, d. o. o. Po podatkih Erarja je podjetje avgusta 2020 prejelo skoraj 12 tisoč evrov. Gre sicer za podjetje, katerega lastnik in zastopnik je Mitja Kosec, nekdanji vodja projekta Obnova proge Grosuplje–Kočevje na ministrstvu za infrastrukturo in okolje. Podjetje ima dva zaposlena in največ posluje prav z ministrstvom za infrastrukturo, od katerega je od decembra 2018 do konca leta 2020 prejelo nekaj več kot 250 tisoč evrov. V kontekstu ŠOU v Ljubljani je pomenljivo, da je Kosec hkrati lastnik podjetja Sinvest, d. o. o., ki je registrirano na Vojkovi 63, zgradba na tem naslovu pa je v večinski lasti ŠOU. To dejstvo vzbuja sum, da je na sklenitev posla vplivalo osebno ali politično poznanstvo. Razpisov za storitve projektiranja na ŠOU v Ljubljani v letu 2020 nismo zasledili. 

Težava sklepov iz zapisnika 24. redne seje predsedstva leta 2020, ki potrjujeta izbor zgoraj omenjenih ponudnikov za investicijo za dela na Kampusu in na Vojkovi 63, je umanjkanje obrazložitev. Zaradi tega pa ni jasno, za kaj je bilo podjetje plačano in na katerem objektu je svoja dela izvajalo. Po zapisnikih sodeč, je opuščanje obrazložitev ob investicijah iz amortizacije nova praksa predsedstva ŠOU v Ljubljani, saj so sklepi v zapisnikih pred letom 2020 zmerom vključevali obrazložitev investicij. Ali bo predsedstvo to prakso nadaljevalo tudi v prihodnosti, pa je nenazadnje odvisno le od njene volje ter pritiska javnosti in poslancev.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

bravo jernej in lori, gud staf!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness