V današnjih petih minutah za boljši ŠOU se posvečamo investiciji v ureditev kletnih prostorov na Vojkovi 63, ki so se na pobudo direktorja Andreja Klasinca leta 2019 preobrazili v prostore, ki jih ŠOU oddaja privatnemu waldorfskemu vrtcu. 

Zgodba o gradnji vrtca v nepremičnini na Vojkovi 63, ki je v večinski lasti ŠOU v Ljubljani, se prične septembra 2018, ko ŠOU na pobudo Andreja Klasinca na 47. redni seji predsedstva sklene najemno pogodbo z Zavodom za vzgojo in izobraževanje Sonce. Čeprav je bila Vojkova 63 steklena poslovna stavba brez prostorov, namenjenih za dejavnosti vrtca, je predsedstvo sklep direktorja odobrilo. Ker primernih prostorov za vrtec na Vojkovi ni bilo, jih je ŠOU v Ljubljani zgradil iz lastnega žepa. Zaradi nenavadnih okoliščin pri sklepu pogodbe smo vrtec Hišica sonca vprašali, kako so v tistem času našli prostore na Vojkovi 63 in ali je ponudba za preureditev kletnih prostorov prišla s strani ŠOU v Ljubljani. Odgovorili so, naj se za vse informacije obrnemo na najemodajalca. 

Na tretji redni seji predsedstva leta 2019 so člani predsedstva pooblastili Andreja Klasinca do zneska v višini 35.000 eurov bruto za, citiramo, “potrebe ureditve kletnih prostorov za namen izvajanja dejavnosti vrtca na Vojkovi 63”. Na 11. redni seji predsedstva se je znesek za investicijo povišal za 35 tisoč evrov bruto, na 7. redni seji pa je bil Klasinc pooblaščen še za dodatnih 20 tisoč evrov za investicije v kletne prostore in okolico, vse za potrebe vrtca. Poleg tega je predsedstvo Klasinca na tretji redni seji  pooblastilo še za 10 tisoč evrov za ureditev okolice na omenjeni lokaciji. Direktor Klasinc je bil tako za investicije za ureditev prostorov vrtca in okolice stavbe na Vojkovi leta 2019 pooblaščen s 100 tisoč evri. 

ŠOU v Ljubljani smo povprašali, koliko sredstev so namenili za ureditev prostorov vrtca v letu 2019, 2020 in v obeh letih skupaj. Piarovka Iva Meršnik je na tri vprašanja odgovorila z enim odgovorom. Citiramo: “Skupni znesek, namenjen za obnove in sanacije del na Vojkovi 63, zajema delno obnovo fasade, sanacijo strehe v določenih delih, sanacijo kletnih prostorov, ureditve dostopa do kletnih prostorov v letu 2019 in 2020 znaša 87.050,88 € in povečuje vrednost zgradbe na Vojkovi. Investicije so bile v letih 2019 in 2020 intenzivnejše zaradi poškodb na strehi in fasadi, ter obnovi kletnih prostorov. V povprečju se za popravila in investicije na Vojkovi 63 porabi cca. 20.000 EUR na leto. Letno pridobimo z najemninami na Vojkovi 63 več kot 120.000 EUR prihodkov, izvajalci del pa so bili izbrani skladi z akti ŠOU v Ljubljani.” 

Ker s pojasnilom nismo bili zadovoljni in ker smo želeli slišati, zakaj se je ŠOU odločil za investicijo in kako je izbiral podjetja, ki so pri gradnji sodelovala, smo v oddajo neuspešno povabili predlagatelja sklepov Andreja Klasinca. Po besedah Ive Meršnik ta “žal ni na voljo za dodatno izjavo”. Ko nas je zanimalo, zakaj Klasinc ne želi razložiti, kako troši javna študentska sredstva, nas je Meršnik preusmerila na e-mail Andreja Klasinca. Direktor nam na vprašanje, zakaj ne želi podati izjave, do redakcije ni odgovoril.  

Gradnja vrtca je bila v prvi vrsti dober posel za marsikatero podjetje, za katero lahko sumimo, da je povezano z vodstvom ŠOU. Največji del sredstev pri gradnji je prejelo podjetje Etekta, d. o. o., ki se je do decembra 2020 nahajalo na Vojkovi 63. Podjetje je leta 2013 ustanovil bivši svetovalec predsednika ŠOU Jernej Neubauer, 4. aprila 2019 - v času gradnje vrtca - pa je podjetje prešlo v roke bratov Milana in Roka Capla. Trenutni lastnik in zastopnik podjetja je bivši prokurist propadlega Uni gostinstva, d. o. o., Davor Račič, ki je bil leta 2018 obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi afere na Univerzi v Mariboru. Po podatku na Gvinu podjetje nima zaposlenih, njegov največji javni naročnik pa je ŠOU v Ljubljani, ki mu je od julija 2019 do konca leta 2020 nakazal nekaj več kot 110 tisoč evrov. 

Če seštejemo zneske iz zapisnikov predsedstva, je v primeru gradnje vrtca podjetje Etekta skupno prejelo nekaj manj kot 45 tisoč evrov. Pri gradnji je sodelovalo tudi podjetje Nano plus, d. o. o., katerega zastopnik je od leta 2016 direktor Zavoda študentska svetovalnica Matjaž Štolfa. Ustanovitelj omenjenega podjetja je sicer Inkubator idej - zastopnik in ustanovitelj katerega je prav tako Matjaža Štolfa - in čigar sporne posle z državo so leta 2019 omenjali v mediju 24 ur.  V našem primeru - sodeč po zapisnikih predsedstva - naj bi podjetje za dobavo in izdelavo ograj, vrat in drugega materiala za vrtec prejelo nekaj več kot 4 tisoč evrov, za manjša gradbena dela na vrtcu pa približno 900 eur. 

Poleg omenjenih sta v gradnji sodelovali še dve podjetji, za kateri lahko sumimo povezave z vodstvom ŠOU v Ljubljani. Prvo od njiju je podjetje Sinvest, d. o. o., ki ga s ŠOU povezuje naslov: podjetje je registrirano na Vojkovi 63. Pri gradnji vrtca je Sinvest, d. o. o. za projektiranje prejel nekaj manj kot 5 tisoč evrov neto. Po podatkih na Gvinu podjetje nima zaposlenih, njegov lastnik in zastopnik je Mitja Kosec, ki je hkrati lastnik in zastopnik podjetja Mind inženiring, d. o. o., s katerim ŠOU prav tako sodeluje. Obe Koščevi podjetji sta sicer največ javnih sredstev prejeli od Ministrstva za infrastrukturo, na katerem je Kosec pred leti vodil projekt obnove železniške proge Grosuplje-Kočevje.  

Še zadnji, nemara najbolj nenavaden nakup, ki ga bomo v kontekstu vrtca omenili, je nakup 3D-renderja za vrtec v vrednosti 3750 evrov neto. Pri tem je šlo za posel med Skupino Tojeto, d. o. o., katere največji lastnik je trenutni zastopnik že omenjene Etekta, d. o. o., Davor Račič. Sicer gre za skupino z enajstimi lastniki, med katere spadata tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik in mariborski občinski svetnik Primož Juhart. Pri omenjeni skupini ni razvidno, da bi se ukvarjala z izdelavo 3D-renderjev. Zdi se, da je največji posel skupine organizacija letnega miklavževega in božičnega sejma za občino Koper. Kako je torej ŠOU za naročilo 3-D renderja izbral prav tega ponudnika, ostaja nejasno. 

Ker se je leta 2018 pogojno obsojeni Davor Račič tekom raziskovanja pojavil dvakrat, smo Andreja Klasinca vprašali, če je ta na oseben ali političen način povezan z vodstvom ŠOU v Ljubljani. Citiramo Klasinčev odgovor: “V navedenem primeru ne gre za družinsko ali politično povezavo.” 

Za konec se je vredno vprašati, kakšnemu zavodu je ŠOU v Ljubljani dobrodušno postavil prostore. Zastopnika Zavoda Sonce sta Michael Kärcher in Branka Lončar Kärcher. Sodeč po razvidu izvajalcev jasno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, dostopnem na spletni strani MIZŠ, je bil pri zavodu pred 1. oktobrom 2019 registriran zasebni Waldorfski vrtec Hišica sonca na Dergančevi 15 v Štepanjskem naselju. Poleg tega je do 16. oktobra 2020 Zavod obratoval še v waldorfskem zasebnem vrtcu Slavček v Matenji vasi. Trenutno ima Zavod Sonce zgolj še en vrtec, ki se nahaja v kletnih prostorih Vojkove 63. 

Kar pri tranziciji vrtca iz Štepanjske vasi na Vojkovo bije v oči, je prenehanje aktivnosti na Facebook strani vrtca, ki je do poletja 2018 redno objavljal slike aktivnosti. Podobno neaktivna je spletna stran vrtca; zadnje obvestilo na njej je staro nekaj manj kot leto dni. Poleg neaktivnosti na spletu pa čudi tudi lokacija vrtca - ta se namreč nahaja v kleti poslovne stavbe, njegovo igrišče pa predstavlja manjšo ograjeno površino pred poslovno stavbo. Glede na urejenost in neprepoznavnost vrtca ter obstoječo konkurenco med waldorfskimi vrtci se tako zastavlja vprašanje, komu je obratujoči vrtec v resnici namenjen?  

Celotna investicija v ureditev prostorov in okolice na Vojkovi 63 za potrebe privatnega waldorfskega vrtca je tako še en primer, ki dokazuje odtujenost študentske organizacije od njene primarne in edine naloge: služenja študentom. A za Andreja Klasinca v prihodnosti Vojkova 63 morda ne bo več velika težava, saj ŠOU v Strategiji upravljanja nepremičnin za leto 2021 in 2022 napoveduje prodajo lastniškega deleža zgradbe na Vojkovi.