Pozdravljeni v oddaji univerzitetne redakcije, kjer nadaljujemo z revizijo revizije Učinkovitosti poslovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani pri zastopanju interesov in pravic študentov. Poročilo revizije dve-in-pol-letnega obdobja je 18. decembra 2023 javno objavilo Računsko sodišče. V prvem delu naše revizije, ki ste ga v etru slišali včeraj, na posluh pa je že dostopen na spletni strani, smo poročali o nezakonitem izplačilu dodatka za delovno uspešnost direktorja Andreja Klasinca v višini nekaj več kot 12 tisoč evrov, o porabljenem denarju za pripravo strateškega dokumenta, ki ga Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU, še vedno nima in nepravilnem tolmačenju pravnega statusa ŠOU. Ta sebe namreč v nekaterih primerih dojema kot osebo zasebnega prava, kljub zakonski opredelitvi, da je ŠOU kot vse študentske organizacije oseba javnega prava. 

SUBVENCIONIRANJE NAJEMNIKOV

Tokratno revizijo revizije ŠOU začenjamo na nepremičninskem trgu. ŠOU ima v lasti več nepremičnin, ki jih skoraj v celoti oddaja v najem, dolgoročno pa napovedujejo prodajo večine prostorov z izjemo Študentskega Kampusa. Prostori v lasti ŠOU se nahajajo na Vojkovi cesti 63, Kersnikovi ulici 4 in 6 ter Pivovarniški ulici 6, kjer stoji največji gradbeni projekt ŠOU - Študentski Kampus. 

Najprej predvajajmo izjavo direktorja Andreja Klasinca, ki je na 5. redni seji Študentskega zbora aprila 2023 odkup novih prostorov na Vojkovi cesti 63 od zavoda ŠOLT opravičeval tako:

Izjava Klasinc

Kako ugoden je bil svobodni nepremičninski trg za uveljavljanje študentskih interesov v času revizije, torej med leti 2020 in 2022, je preverilo Računsko sodišče. Ugotovili so, da je ŠOU z upravljanjem svojih nepremičnin izkazovala presežek odhodkov nad prihodki v znesku slabih 106 tisoč evrov. Pod tržno najemnino je oddajala več kot 90 odstotkom vseh najemnikom. V tem obdobju je imela ŠOU sklenjenih 21 najemnih pogodb tako z zasebnimi podjetji, denimo odvetniško družbo Grešak, kot člani družine ŠOU in nekaterimi študentskimi in drugimi društvi, kot sta herpetološko društvo in društvo Modro za študente. 

Po poročanju računskega sodišča je bila višina najemnine v najemnih pogodbah različna in se je gibala mesečno od 0 do 11 evrov na kvadratni meter. Razlikovala se je tako v sklenjenih pogodbah s člani družine ŠOU kot tudi z zasebniki. Razlika pa ni bila odvisna od velikosti oddane nepremičnine. Brezplačno so denimo oddajali v najem prostore Zavodu Kersnikova.

Zaradi epidemije covida-19 je ŠOU nekaterim - ne pa vsem, znižala višino najemnine. Znižanje višine najemnine je bilo v različnih odstotkih in tudi časovno različno. Spomnimo na primer znižanja najemnine nekdanji ženi direktorja Študentskega Kampusa, Marini Ružič Rajković, ki je v času epidemije covid-19 za lepotni salon v prostorih na Vojkovi cesti 63 namesto petsto evrov mesečno plačevala sto evrov.

Računsko sodišče je v reviziji podalo primer najemnika Zavod Sonce, ki ima v prostorih na Vojkovi cesti 63 zasebni Waldorfski vrtec. O njem smo poročali, da jim je ŠOU za potrebe vrtca že pred vselitvijo na lastne stroške uredila prostore. ŠOU je z zasebnim vrtcem sklenila najemno pogodbo za najem 215 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, 330 kvadratnih metrov zelenice in štirih parkirnih mest. Mesečna najemnina je prva dva meseca znesla skoraj 2 tisoč evrov, potem pa je višino zaradi pandemije covida-19 zniževala in zaračunavala različno, pri čemer do konca obdobja revizije znesek mesečne najemnine ni presegel 500 evrov. Nizka najemnina je vključevala tudi stroške električne energije in vode, odvoza smeti, dimnikarske storitve, varovanja stavbe, zavarovalne premije, stroške čiščenja skupnih prostorov, stroške upravljanja in vzdrževanja dvigala. 

Računsko sodišče ni moglo preveriti, ali so bile najemnine zasebnikom zaračunane v obsegu, ki vsaj pokrijejo stroške za upravljanje in vzdrževanje oddanih nepremičnin, saj ŠOU evidenc ne vodi po najemnikih, temveč po objektih. Poenostavljeno povedano, računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali ŠOU za upravljanje in vzdrževanje svojih nepremičnin porablja denar, ki bi ga v resnici moral porabiti za izvajanje projektov v korist študentov.

NEUPOŠTEVANJE ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU

Računsko sodišče je zaradi neupoštevanja pravil o javnem naročanju Državni revizijski komisiji podalo predlog za uvedbo postopka o prekršku. ŠOU mora namreč od uveljavitve novele Zakona o skupnosti študentov upoštevati predpise o javnem naročanju, denimo izvesti javni razpis in izbrati najcenejšega ponudnika. Ta velja za naročila blaga ali storitev nad 40 tisoč evrov in nad 80 tisoč za javna naročila gradenj. 

Ugotovili so, da je ŠOU več najemnikom v svojih nepremičninah plačevala stroške električne energije, stroške tehničnih, čistilnih in drugih storitev, pri tem pa ni izvajala javnih razpisov. Vrednost dobave električne energije za prostore na vseh lokacijah v Ljubljani je v obdobju revizije znašala skupaj skoraj 110 tisoč evrov, vrednost storitev čiščenja pa skoraj 50 tisoč evrov. za nepravilnost, ki se nanaša na dobavo električne energije v višini 110 tisoč evrov, je Računsko sodišče podalo predlog za uvedbo postopka o prekršku. Ugotovili pa so tudi, da je ŠOU v letu 2020 plačala za 42 tisoč evrov avtobusnih prevozov in za to ni izvedla javnega naročila, s čimer ni zagotovila gospodarne rabe javnega denarja.

PLAČLJIVE STORITVE KAMPUSA ZA ŠOU 

V času revizije je ŠOU tudi Zavodu Študentski Kampus, v nadaljevanju Kampus, za različne storitve nakazala več kot 42 tisoč evrov. ŠOU je namreč v letu 2015 s Kampusom sklenila pogodbo o izvajanju storitev za objekte v Kampusu do leta 2030. V pogodbi so določili, da ŠOU Kampusu plačuje mesečno 1700 evrov za izvedbo storitev, ki naj bi bile v korist ŠOU. Konkretni primeri storitev v pogodbi so svetovanje, uporaba logotipa ŠOU in povezava do spletne strani ŠOU na spletni strani Kampusa, izvajanje promocije Kampusa, izvajanje odpiralnega časa študentske čitalnice, organizacija uporabe prostorov in podobno. Smiselnosti vsebine storitev Računsko sodišče sicer ni komentiralo, je pa podalo oceno, da bi morali za te storitve poiskati najcenejšega ponudnika na trgu.

V zvezi z ravnokar omenjenimi storitvami pa smo tekom branja poročila Računskega sodišča opazili, da jih ŠOU vsaj glede na sklenjene pogodbe lahko plačuje dvojno. Tega Računsko sodišče ni izrecno komentiralo, smo jih pa prosili za dodatno obrazložitev. Namreč ŠOU je leta 2015 s Kampusom sklenila še eno pogodbo, in sicer Najemno pogodbo za najem prostorov Študentskega Kampusa. Po tej je moral Kampus ŠOU mesečno za najem plačevati štiri tisoč evrov. Z aneksom k pogodbi leta 2017 so višino najemnine znižali na tisoč evrov, v pogodbi pa so zapisali, da lahko Kampus najemnino plačuje tudi tako, da za ŠOU namesto denarnega plačila opravlja storitve. Pri tem pa se upošteva že omenjena Pogodba o izvajanju storitev za objekte v Kampusu, za katere ŠOU Kampusu že plačuje 1700 evrov. Če poenostavimo - ŠOU lahko Kampusu glede na omenjeni pogodbi opravičuje najemnino v zameno za storitve, za katere že plačuje 1700 evrov na mesec.

Računsko sodišče smo vprašali, kako je možno, da lahko ŠOU dvojno plačuje storitve Kampusa. Pojasnili so nam, da pogodba res da to omogoča, vendar vsaj v času revizije do tega ni prišlo. Kampus je ŠOU plačeval znižano najemnino tisoč evrov. Po njihovi oceni pa bi realizacija tega pogodbenega določila na način, da bi Kampus najemnino poračunal z izvedbo storitev, za katere je že prejel plačilo od ŠOU, res pomenila dvojno plačilo. To pa bi, kot so zapisali, vsekakor pomenilo vsaj negospodarno ravnanje ŠOU.

DENAR PORABILI ZA LASTNE POGOSTITVE

Nadaljujmo z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so funkcionarji ŠOU študentski denar porabljali za lastne pogostitve. ŠOU je v obdobju revizije ustvarila za skoraj 44 tisoč evrov tako imenovanih stroškov reprezentance. Ti v računovodskem žargonu pomenijo denar za poslovne večerje in pogostitve z zunanjimi partnerji. 

Iz prejetih obrazcev je sodišče ugotovilo, da so vsaj del teh stroškov namenili za interne pogostitve za funkcionarje ŠOU. Z Računskega sodišča so nam sporočili, da na prilogah k računom sploh ni bilo razvidnih imen in priimkov morebitnih poslovnih partnerjev in imen podjetij. V prilogah, ki jih je ŠOU posredoval računskemu sodišču, so bile postavke poimenovane na primer  "pogostitev sodelavcev ŠOU", "za sestanke in pogostitev študentov visokošolskih zavodov", "Resor za socialo in zdravstvo", "nagrade za udeležence projekta Dan študentskega športa" in podobno.

To je sporno, ker se na podlagi višjih stroškov reprezentance zniža višina davkov, ki jih pravne osebe plačujejo. Tudi če bi ŠOU sledil zakonu in kot reprezentanco zabeležil samo stroške pogostitve zunanjih partnerjev, pa bi ti stroški morali biti sorazmerni s poslovnim učinkom, ustvarjenim s takšnim dogodkom. Stroški za pogostitve v višini slabih 44 tisoč evrov so visoki tudi z vidika financiranja drugih dejavnosti, namenjenim študentov. V letu 2021 je na primer ŠOU za postavko obštudijske dejavnosti namenil 40 tisoč evrov.

V oddaji ŠOU bi v Gardaland smo že poročali o podobnih primerih porabe javnega denarja za zasebne potrebe funkcionarjev. Takrat smo pridobili vpogled v finančne kartice za leti 2018 in 2019, iz katerih je bilo razvidno, da je vodja resorja za obštudijske dejavnosti in član Povezanih Bojan Tepić za pot v Gardaland ŠOU zaračunal stroške svoje poti v višini 300 evrov, njegov naslednik Tilen Vodeb Žmavc pa si je na enem od smučarskih izletov privoščil kosilo, stroške v višini 40 evrov pa mu je povrnil ŠOU.  

Po oceni Računskega sodišča stroški pogostitev za zaposlene in sodelavce ŠOU niso bili nujni za delovanje in izvajanje nalog ŠOU. S tako porabo študentskega denarja so funkcionarji zmanjšali obseg sredstev, ki bi jih morali nameniti za izvajanje projektov v korist študentov.

Zadnjo epizodo revizije revizije ŠOU boste v etru lahko slišali jutri, v njej pa vam med drugim predstavimo že omenjen primer nepravilnosti glede delno plačljivih dogodkov za študente, ki ga je Računsko sodišče odstopilo policiji.

Naslovna slika: direktor ŠOU Andrej Klasinc