Seja bo, seje ne bo
Od zadnje redne seje Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, je preteklo že 120 dni.
Zadnja seja študentskega zbora je potekala 5. novembra lani. V tem času je bilo sicer več praznikov in dela prostih dni. Kljub temu pa ob pregledu sklicanih rednih sej študentskega zbora hitro vidimo, da so v trenutnem mandatu, ki se že izteka, poslanke in poslanci v živo zasedali zgolj štirikrat.
Mandat študentskih poslank in poslancev traja dve leti. Trenutna sestava je bila izvoljena na volitvah 9. oktobra 2024. Prvič je novoizvoljena sestava študentskega zbora v poslanske klopi sedla na konstitutivni seji, ki je potekala 24. novembra 2024. Kasneje so se odvile še štiri redne seje, prva 28. novembra 2024, druga 27. januarja, tretja 29. maja, četrta pa 5. novembra 2025. Poleg tega so v mandatu izvedli tudi štiri dopisne seje. Mandat trenutnih poslancev in poslank traja le do konstituiranja nove sestave študentskega zbora po volitvah, ki nas čakajo oktobra letos. Če upoštevamo, da običajno študentski zbor ne zaseda več kot enkrat mesečno in da seje ne potekajo poleti, lahko ugibamo, da bodo poslanke in poslanci v letu 2026 zasedali še največ štirikrat. Vsota rednih sej v mandatu bi tako narasla na osem.
Kolikokrat pa so poslanke in poslanci zasedali v prejšnjem mandatu, ki je trajal od leta 2022 do 2024? Med letoma se je poleg konstitutivne odvilo še 16 rednih sej. Spomnimo: 14. redna seja v prejšnjem mandatu je potekala v dveh delih, saj so jo poslanci in poslanke kluba Povezani zaradi našega snemanja obstruirali. Skupno so tako poslanke in poslanci na Študentski kampus za namene seje v prejšnjem mandatu prišli kar osemnajstkrat. Razlika v seštevku rednih sej je torej velika, do meseca marca so jih poslanci v prejšnjem mandatu izvedli 12.
Z vprašanjem, zakaj je bilo v tem mandatu tako malo sklicanih sej, smo se obrnile na predsednika študentskega zbora, Oskarja Škulja, ki v zboru zaseda tudi mesto poslanca pravne fakultete. Ta je odgovoril, citiramo: »V tem mandatu seje praviloma skličemo takrat, ko primarno predsedstvo oziroma tudi poslanci zagotovijo gradiva in je vsebina dovolj pripravljena za odločanje na seji. Letos je rednih sej manj tudi zato, ker so bile seje praviloma vsebinsko obsežnejše in časovno daljše. Pomemben faktor je tudi to, da je bil na večini sej potreben dvotretjinski kvorum, kar je zahtevalo precej več usklajevanja med različnimi akterji in posledično več prilagajanja terminov.« Konec citata.
Poslanke in poslanci so na nekaterih sejah res potrjevali akte, za sprejetje katerih je potreben dvotretinjski kvorum. Od 42 poslank in poslancev mora akte, ki zahtevajo takšen kvorum, potrditi torej 28 poslank in poslancev. Takšni akti, ki so jih obravnavali, so bili na primer Akt o ustanovitvi Zavoda za raziskovalno dejavnost 365, predlog spremembe Poslovnika Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani in predlog spremembe Statuta ŠOU v Ljubljani. Ob pregledu liste prisotnosti poslank in poslancev, ki so priloženi objavljenim zapisnikom sej, vidimo, da je bil dvotretjinski kvorum na vseh štirih sejah dosežen, na 3. redni seji sicer zgolj na začetku, saj so pri obravnavi točke snemanja sej zaradi vloženega amandmaja Povezanih poslanci in poslanke opozicijskega kluba Glas sejo protestno zapustili. Točka je bila zato prekinjena in premaknjena na naslednjo sejo.
Predsednik zbora Škulj je v odgovoru na naša vprašanja sicer dejal, da je bila po 5. novembru načrtovana seja za 5. december, a se te ni sklicalo, saj, citiramo: »je bilo že ob preliminarnem preverjanju razpoložljivosti jasno, da ni mogoče najti termina, v katerem bi bila udeležba zadostna«. Konec citata. Škulj je dodal, da je večja aktivnost poslank in poslancev predvidena v letnem semestru, v tem namreč načrtujejo več rednih sej študentskega zbora, več dopisnih sej in tudi sej kolegija predsednika.
Poslanke in poslanci za udeležbo na sejah prejemajo sejnine. Te naj bi po naših neuradnih informacijah znašale po 55 evrov. V finančnem načrtu za leto 2025 je za sejnine skupno predvidenih 50 tisoč evrov, za leto 2026 prav tako. Za delovanje predsednika zbora z administracijo pa je v načrtu predvidenih še dodatnih 18 tisoč evrov. Na vprašanje, kaj se zgodi s predvidenimi sredstvi za sejnine, če je v letu manj sej od predvidenih, je Škulj odgovoril, da se ob koncu leta prenesejo v proračunsko rezervo in jih ni mogoče koristiti za druge namene. Proračunska rezerva sicer v finančnem proračunu predstavlja sredstva, ki se ne razporejajo po posameznih postavkah, ampak se zadržijo kot splošna proračunska rezerva. O uporabi teh sredstev odloča zgolj predsedstvo organizacije s sklepom na predlog predsednika ŠOU v Ljubljani. Iz odločanja je torej izključen študentski zbor, ki sicer z dvotretjinsko večino potrjuje finančni načrt.
Spomnimo, v preteklosti so se sredstva iz proračunske rezerve črpala za dogodek Vseštudentski žur: Pozdrav študentom na Kampusu leta 2022 in za izplačilo dodatnih sejnin. V tem mandatu predsedstva pa so se črpala za zagon Zavoda za raziskovalno dejavnost 365, pa za raznorazne projekte, kot je na primer ŠOU oktober fest, o katerih na družbenih omrežjih ne zaznamo skoraj ničesar. Sredstva proračunske rezerve so sicer namenjena nepredvidenim nalogam in aktivnostim, za katere v proračunu ni načrtovanih sredstev in so izredne narave. Lahko pa se jih nameni tudi za dejavnosti, pri katerih se med letom izkaže, da jim v proračunu sredstva niso bila zagotovljena v zadostnem obsegu. Tretja možnost pa je, da se sredstva namenjajo finančnemu krpanju preteklih in tekočih izgub.
Škulju smo za konec zastavile vprašanje, kako po njegovem mnenju manjše število sej vpliva na demokratičnost odločanja. Odgovoril je, citiramo: »Nedvomno ni nikomur v interesu, da je sej manj, in se strinjam, da več sej praviloma pomeni tudi več demokratičnosti. Zato se tudi letos trudimo, da se izvede čim več kolegijev, obenem pa se tudi osebno zavzemam, da bo do konca mandata sklicanih čim več sej, seveda ob pogoju, da so gradiva pripravljena in da lahko zagotovimo kvorum za legitimno odločanje.« Konec citata.
Škulj pa pri tem ni omenil sej predsedstva, na katerih ta organ za zaprtimi vrati odloča o porabi sredstev proračunske rezerve, odpira projekte, imenuje člane v svete zavodov »družine ŠOU« in tako dalje. Študentski zbor je že tako izvzet iz odločanja o tovrstnih zadevah, izredno majhno število sej v tem mandatu, na katerih bi poslanke in poslanci sploh odločali, pa močno ovira javno in demokratično odločanje v organizaciji.
Vprašanja
1. V trenutnem mandatu je študentski zbor ŠOU v Ljubljani imel poleg dopisnih sej zgolj konstitutivno sejo in 4 redne seje. V prejšnjem mandatu je ob takem času bilo 12 rednih sej. Zakaj je v tem mandatu rednih sej manj?
2. Zadnja seja je potekala 5.novembra lani. Zakaj od takrat ni bilo sklicane nobene seje?
3. Koliko sej je še predvidenih do konca trenutnega mandatnega obdobja?
4. V finančnih načrtih za leti 2025 in 2026 so navedeni zneski za sejnine. Za 2025 je za sejnine bilo namenjenih 50.000€, za leto 2026 prav tako. Na koliko sej je ta znesek preračunan in kaj se zgodi s tem denarjem, če je sej v mandatu manj od predvidenih?
5. Kaj po vašem mnenju manjše število sej študentskega zbora pomeni za demokratičnost odločanja v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani?
Odgovori
V tem mandatu seje praviloma skličemo takrat, ko primarno predsedstvo oziroma tudi poslanci zagotovijo gradiva in je vsebina dovolj pripravljena za odločanje na seji. Letos je rednih sej manj tudi zato, ker so bile seje praviloma vsebinsko obsežnejše in časovno daljše. Pomemben faktor je tudi to, da je bil na večini sej potreben 2/3 kvorum, kar je zahtevalo precej več usklajevanja med različnimi akterji in posledično več prilagajanja terminov. To je vplivalo na manjše število sklicanih sej, saj je cilj, da je seja tudi dejansko sklepčna in učinkovita.
Po 5. novembru je bila 5. redna seja načrtovana za december, vendar je bilo zaradi zahteve po 2/3 kvorumu že ob preliminarnem preverjanju razpoložljivosti jasno, da ni mogoče najti termina, v katerem bi bila udeležba zadostna. Zato seja ni bila sklicana, ker ne bi bil dosežen kvorum, posledično pa ne bi mogli veljavno odločati. V tem mandatu smo izvedli tudi 4 dopisne. seje
Večja aktivnost je predvidena v poletnem semestru 2026, ko načrtujemo več rednih sej Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, več dopisnih sej ŠOU, več sej Kolegija predsednika ŠZ ŠOU ter tudi več aktivnosti na ravni ŠOS, vključno s skupščinami.
Sredstva, ki se ne porabijo se prenesejo v proračunsko rezervo ob koncu leta. V tekočem letu se ne morejo koristiti za druge namene.
Nedvomno ni nikomur v interesu, da je sej manj, in se strinjam, da več sej praviloma pomeni tudi več demokratičnosti. Zato se tudi letos trudimo, da se izvede čim več kolegijev, obenem pa se tudi osebno zavzemam, da bo do konca mandata sklicanih čim več sej, seveda ob pogoju, da so gradiva pripravljena in da lahko zagotovimo kvorum za legitimno odločanje.
Dodaj komentar
Komentiraj