Mednarodni zbornik podatkov Pogled na izobraževanje 2019, pod katerega se je podpisala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, bolje poznana pod kratico OECD, ugotavlja, da Slovenija namenja 4,3 odstotka za delovanje izobraževalnih ustanov, kar jo uvršča pod povprečje, čeprav je delež vključitve mladih v šolanju nadpovprečen. V enakem poročilu lani je bilo ugotovljeno, da je Slovenija v obdobju med letoma 2005 in 2015 zmanjšala delež BDP za izobraževanje. Med 36 državami, ki jih je zajela raziskava - 22 med njimi je članic Evropske unije - je Slovenija tako pod povprečjem, kar zadeva odstotek javnih izdatkov za izobraževanje. Leta 2015 je delež slovenskega BDP-ja, namenjenega izobraževanju, znašal 8,5 odstotka ali 3 odstotke manj kot deset let prej, in to kljub temu, da so se absolutni javni izdatki v tem obdobju zvišali. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ugotovitev niso komentirali, izpostavili pa so, da raziskava ni najbolj aktualna, saj obravnava zgolj obdobje do leta 2016. Do odziva ministrstva je kritičen glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj.

Izjava

In kako se bo na ugotovitve poročila odzval SVIZ?

Izjava

"Vsako leto je vse več vandalizma okoli šole, pa tudi v samem Logatcu je čedalje bolj prisoten. O tej problematiki moramo na glas spregovoriti in povedati, kaj se v Logatcu dogaja." Kaj se v Logatcu dogaja, se sprašuje ravnateljica tamkajšnje Osnovne šole 8 talcev Karmen Cunder. Policisti so letos devetkrat intervenirali pred šolo v primerjavi s petimi intervencijami leto prej, kar je 80-odstoten porast! Ravnateljica je poudarila, da so vandali na šoli med drugim razbili vratca elektro omarice glavnega števca, pretrgali zaščitno pločevino strelovoda in žlebove, na vrtcu so naredili luknjo v fasado, z grafiti popisali šolsko hiško za smeti in prehod med šolo in vrtcem ter večkrat vlomili v kletne prostore šole. "Poleg tega je na stotine cigaretnih ogorkov pred vhodom v šolo, da o raznorazni svinjariji okoli šole, ki jo hišnik vsakodnevno čisti, niti ne govorimo." Mladina, ki je kriva za nemirno poletje v Logatcu, je po besedah Cunder arogantna, brez spoštovanja in strahu. Zato je bil tudi sklican posvet občanov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki centra za socialno delo, sveta staršev, mladih, krajanov, policije in … župnije.

280 dijakov v Dijaškem domu Lizike Jančar Maribor, ki sodi med štiri največje dijaške domove v Sloveniji, se je s prvim septembrom vselilo v prenovljeni objekt. Prenova, vredna 1,6 milijona evrov, traja od sredine poletja, predvidoma pa bo zaključena oktobra. Polovico sredstev za sedemnadstropno stavbo, ki je bila zgrajena leta 1977, so prispevali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter evropski kohezijski skladi, drugo polovico računa pa bo pokril Petrol, s katerim tako ali drugače upravlja država.

“Kje bomo pa jutri spali?” pa se še vedno sprašujejo številni mladi, ki jim visoke cene na trgu nepremičnin ne omogočajo najema, kaj šele nakupa dostojnega bivališča. Eno leto nove vlade je pravi čas za refleksijo o tem, kaj je bilo storjeno na tem področju, odgovor pa je: bolj malo. V koalicijski pogodbi sicer stoji obljuba o gradnji 10 tisoč novih najemnih stanovanj v dveh mandatih, a kot je za RTV Slovenija dejal Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije: “Mi seveda tega denarja nimamo.”

Z Osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah so sporočili, da so z vložkom 22.500 evrov v posebne prezračevalnike uspešno znižali visoke ravni radona, ki so jih zasledili v treh pritličnih učilnicah. Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastaja v zemlji in je brez barve, vonja in okusa, dolgotrajnejša izpostavljenost temu plinu pa poveča tveganje za pljučnega raka. Ravnateljica Mira Hancman je dejala, da še naprej spremljajo prisotnost radona z avtomatskimi merilniki, in dodala, da pričakuje, da jim bo denarni vložek povrnilo ministrstvo.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Ministrstvo za izobraževanje je objavilo razpis za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Na razpis, katerega sredstva dosegajo 150 tisoč evrov, se lahko prijavijo osebe, ki so vpisane v programe za izpopolnjevanje izobrazbe oziroma na magisterije, ki so navedeni v razpisu. Rok za prijavo je 30. september. Dodaten razpis bo ministrstvo pripravilo za subvencioniranje šolnin za izpopolnjevanje izobrazbe, ki niso vključene v tokratni razpis. Ta razpis bo objavljen predvidoma v začetku naslednjega koledarskega leta.