15-krat proti politizaciji šolstva

Aktualno-politična novica
20. 9. 2021 - 16.00

 

Nadaljujejo se zmeda in nejasnosti v zvezi s pridobivanjem dovoljenja za začasno bivanje tujih študentov. Po tem, ko se je na izredni seji državnega zbora prejšnji teden končala druga obravnava predloga zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih, s katerim so hoteli poslanci opozicije odpraviti nove, zaostrene pogoje za bivanje tujih študentk in študentov, se ti s težavami zdaj srečujejo v praksi. Na nas se je obrnil študent, ki je prošnjo za dovoljenje za bivanje oddal z dokazilom, da ima na računu zahtevanih 5000 evrov. Sredstva so bila namreč na njegov račun nakazana avgusta, in čeprav je nato poslal tudi bančni izpis za september, je bila njegova prošnja zavrnjena z obrazložitvijo, da mora, če želi dokazati izpolnjevanje pogoja, predložiti izpis transakcijskega računa za zadnjih šest mesecev, kar v zakonu sicer ni navedeno. Nadaljnje nejasnosti v zvezi z izvajanjem novega zakona bomo spremljali in o njih tudi poročali. Prisluhnimo še odlomku izjave Marije Jeremić v imenu Iniciative za tuje študente s petkovega protesta 10. septembra.

IZJAVA

Koalicijski poslanci so v zakonodajni postopek vložili predlog Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta predvideva spremembo sestave svetov osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, s čimer bi lokalni in državni politiki omogočili, da bi v svete zavodov imenovala relativno večino članov. Argument koalicije za vpeljane spremembe bo verjetno trenutna nezmožnost zamenjave ravnatelja v Preboldu, ki ni želel upoštevati ukrepov za omejitev širjenja epidemije.

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je prizadevanje koalicije komentiral kot največjo spremembo v organizaciji šol v zadnjih dvajsetih letih. S povečanjem števila predstavnikov ustanovitelja na pet od skupno enajstih članov sveta zavoda se odpirajo vrata vplivu politike na delovanje vrtcev in šol ter izbiro ravnateljic in ravnateljev. SVIZ je na spremembo zakona odgovoril tudi z javnim pozivom Proti politizaciji javnih vrtcev in šol v Sloveniji, v katerem poslanke in poslance pozivajo k ponovnemu premisleku o nameravani demontaži javnega sistema vzgoje in izobraževanja.

SVIZ poslanke in poslance poziva tudi k sprejetju predloga Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Državni zbor bo na seji, ki se je pričela danes, opravil prvo obravnavo predloga tega zakona, o njem pa bo jutri potekal tudi posvet v Državnem svetu. Zakon prinaša postopno povečanje javnih sredstev za raziskave in razvoj, zato je nujno potreben, so v pozivu zapisali v SVIZ-u.

V letošnjem šolskem letu naj bi se na domu šolalo več kot 1600 učenk in učencev oziroma skoraj trikrat več kot lani. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport opozarjajo, da je slovenski šolski sistem utemeljen na izobraževanju v šolskih prostorih, šolanje na domu pa je predvideno zgolj kot začasna rešitev v izjemnih osebnih okoliščinah. Nove oblike izobraževanja na domu zdaj poleg klasičnega individualnega poučevanja na domu zajemajo tudi večje učne skupine in manjše izobraževalne ustanove brez verificiranih programov.

V Sloveniji je šolanje na domu izjemno neregulirano področje. Možnost šolanja na domu je pravica staršev, ki morajo šolo o svoji nameri do začetka šolskega leta zgolj pisno obvestiti, otrok pa mora ob koncu šolskega leta opraviti preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Šolanja na domu šola ne more zavrniti, razen če učenka ali učenec preverjanja znanja ob koncu prejšnjega leta ni opravil. Poleg tega zakon o osnovni šoli za šolanje na domu ne zahteva nobenih posebnih utemeljitev ali razlogov. Med razlogi za drastično povečanje deleža otrok, ki se šolajo na domu, ravnatelji navajajo posebne potrebe otrok pri izobraževanju, daljšo odsotnost zaradi potovanj ter nestrinjanje z vsebinsko zasnovo javnih izobraževalnih programov in uvajanjem ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa.

Znani so rezultati mature. Na jesenskem roku splošne mature je bilo uspešnih 48 odstotkov kandidatov, skupno jih je bilo prijavljenih nekaj manj kot 1200. Na jesenskem roku poklicne mature, h kateri je pristopilo nekaj več kot 1300 kandidatov, jih je bilo uspešnih skoraj 80 odstotkov, kar je pet odstotnih točk več kot lani.

Evropska komisija je letos prvič podelila evropsko nagrado za inovativno poučevanje, ki so jo prejele tudi štiri slovenske šole. Tematsko je bila nagrada vezana na inovativne pristope k učenju na daljavo in kombiniranemu učenju, v Sloveniji pa so jo prejele Gimnazija Celje Center, Osnovna šola Prežihovega Voranca Bistrica, Osnovna šola Bistrica ob Sotli in Srednja zdravstvena šola Ljubljana.

Poglejmo še v tujino. V Afganistanu so se znova odprle srednje šole, vendar so iz njih izključena dekleta in profesorice. Ženske naj bi sicer ob upoštevanju strogega kodeksa oblačenja lahko obiskovale univerze, ne bodo pa smele študirati ob moških. Kljub temu bodo nova pravila zaradi nezmožnosti zagotavljanja ločenih predavanj ženske izključila iz univerzitetnega izobraževanja, ki bo novim generacijam v vsakem primeru nedostopno zaradi izključenosti iz srednješolskega izobraževanja.

Staroselske, francoske in angleške skupnosti v Sudburyju v Kanadi so se združile v zahtevi po lastnih univerzah. Trikulturni komite za univerzitetno izobraževanje v Sudburyju je 9. septembra na novinarski konferenci predstavil deklaracijo, v kateri zahtevajo nov pristop k visokošolskemu izobraževanju. Želijo si neodvisnih, a povezanih staroselskih, frankoontarijskih in anglofonskih univerz, ki bi bolj ustrezale potrebam skupnosti v severnem Ontariu. Iniciativa je odgovor na reze na tamkajšnji javni univerzi, ki so neproporcionalno zadeli francoske, staroselske in umetniške programe. Glavni govorec komiteja je krčenje univerzitetnih programov delavskih in staroselskih študij ter študij spolov komentiral kot odsev kolonialnih teženj po izključevanju sindikatov, organizacij, skupnosti, žensk in vsega, kar stoji na poti industrijam črpanja naravnih virov.

Študentski obvestilnik

V torek, 21. septembra, bosta ob treh popoldne pred Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport potekali skupščina in novinarska konferenca. Sodelovale bodo številne študentske iniciative, skupščino pa pripravlja Študentska fronta. Osrednja tema skupščine bo aktualni položaj študentov, na konferenci pa bodo pojasnili svoji glavni zahtevi: študentski koronastatus in omilitev zahtevanega finančnega jamstva za tuje študentke in študente.

V petek, 24. 9., bo v Ljubljani potekal podnebni protest. Zbor bo s kolesi pred TE-TOL ob 10. uri, ob enajstih pa se bo protest preselil pred Mestno hišo. Protesti bodo potekali tudi v Mariboru, Ljutomeru in Kopru, organizatorji pa pozivajo k samoorganizaciji tudi v ostalih krajih.

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob evropskem dnevu jezikov, ki ga praznujemo 26. septembra, prireja brezplačne predstavitvene jezikovne delavnice, ki bodo potekale po Zoomu. Na delavnice češčine, japonščine, makedonščine, sanskrta, stare grščine in mnogih drugih jezikov se lahko prijavite do tega petka, 24. septembra, na spletni strani FF.

Bliža se rok za prijavo na razpis dvanajstih štipendij, ki jih za svoje članice in člane razpisuje Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Gre za razpis štipendij in subvencij za pridobitev ustrezne izobrazbe: šest štipendij za srednješolsko in šest za visokošolsko izobraževanje ter razpis nepovratnih sredstev za subvencioniranje izobraževanja članic in članov, ki se izobražujejo v zvezi s svojim delom. Več informacij je dostopnih na spletni strani SVIZ-a.

4. in 5. oktobra bo Univerza v Ljubljani za študente organizirala dva pogovora o cepljenju, na katerih bodo lahko študentke in študentje dobili odgovore na vprašanja v zvezi s cepljenjem. Več informacij sledi.

Ob poslabšanju epidemioloških razmer in povečanem prilivu covidnih bolnikov iščejo v UKC Ljubljana študente zdravstvene nege in medicine s končanim prvim letnikom študija za pomoč pri obravnavi bolnikov. Za delo na oddelkih potrebujejo študente, ki lahko delajo vsaj dvakrat tedensko za obdobje vsaj enega meseca.

Novičke je zbrala Alja.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.