FOTO: osebni arhiv

Po letu in pol je upravno sodišče sklenilo, da je vlada kršila zakon, s tem ko je zavrnila soglasje k imenovanju dr. Igorja Ž. Žagarja za direktorja Pedagoškega inštituta. Žagar je svoj prvi mandat zaključil leta 2020 in se takrat kot edini kandidat prijavil na mesto direktorja. Znanstveni svet inštituta ga je soglasno podprl, upravni odbor ga je junija 2020 imenoval, a je vlada soglasje k imenovanju zavrnila brez pojasnila, kar se je v sodbi izkazalo za odločilno. Čeprav je v sodbi upravnega sodišča zapisano, da je zavrnitev soglasja diskrecijska pravica tožene stranke, torej Vlade RS, je namreč njena dolžnost, da odločitev tudi obrazloži.

V sodbi je zapisano, da je odločitev vlade »očitno vzvod političnega pritiska na neodvisno znanstveno delo Pedagoškega inštituta«, saj »se je Pedagoški inštitut s posebno raziskavo kritično odzval na vladna zatrjevanja o domnevni ‘uspešnosti’ učenja na daljavo slovenskih učencev in dijakov v času prvega vala epidemije SARS-Cov-2 spomladi 2020«. Vlada mora nov upravni akt o zadevi izdati v 30 dneh od prejema sodbe. O odločitvi sodišča spregovori Žagar.

Izjava

Žagar izpostavi še spremembe, ki so zaradi spornosti njegovega neimenovanja nastale v novem zakonu o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. 

Izjava

Rektorska konferenca in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije sta podali izjavo za javnost ob ustanovitvi novega javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. Idejni vodja zavoda je Janšev tesni sodelavec Borut Rončević, trenutno tudi predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija, predsednik strokovne komisije za programske vsebine medijev na ministrstvu za kulturo in dekan zasebne Fakultete za uporabne študije v Novi Gorici ter nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. V izjavi so zapisali: »Ministrstvo in vlada sta ustanovila šesti največji javni raziskovalni zavod v Sloveniji, ki se mu bo denar s povečevanjem stabilnega financiranja tudi ustrezno povečeval. In to brez kakršnih koli razpisov in evalvacij raziskovalnih programov. Ob tem poudarjamo, da ne vemo, kaj bo novi zavod sploh počel, kako bo dosegal cilje, kako bo izpolnjeval pogoje Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, kako in za kaj bo porabljal sredstva. Raziskovalne organizacije vsak evro javnega denarja transparentno porabimo za raziskave, zato nas utemeljeno zanima, kakšne in katere raziskovalne rezultate bo s 5,2 mio EUR po dveh letih prikazal novi zavod.«

Visokošolski sindikat Slovenije je medije danes obvestil še o nameri državnega zbora, ki bo ta četrtek na izredni seji obravnaval predlog Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto v javni zavod, ki so ga vložili poslanci SDS in NSi. 

Predsednik sindikata Gorazd Kovačič je v sporočilu zapisal: »Skupaj s preoblikovanjem Visoke šole Grm v javni zavod oktobra lani in z razširitvijo študijskih področij Fakultete za informacijske študije, kar je državni zbor omogočil marca lani, so izpolnjeni pogoji za ustanovitev še ene javne univerze. Glavni cilj je stabilno proračunsko financiranje študijske in raziskovalne dejavnosti. Število študentov bodoče univerze bo sicer zelo majhno, kljub temu pa bo pretendirala za članstvo v Rektorski konferenci, v katero želi priti tudi Jambrekova Nova univerza in še kakšna univerza, npr. že obstoječa zasebna Univerza v Novem mestu. O strankarsko-političnih razsežnostih potencialne koalicije novih univerz ne bom ugibal. Gotovo pa drži, da želijo nove članice prek Rektorske konference pridobiti vpliv na oblikovanje visokošolske in raziskovalne politike in tudi na zasedanje mest v strateških telesih, kot so svet Nakvis, organi ARRS, Svet RS za visoko šolstvo in Razvojni svet RS.« 

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo v 64 slovenskih osnovnih šol do 24. marca vključenih 131 begunskih otrok iz Ukrajine. V večino šol sta vključena eden ali dva otroka, v Ormožu kar 13, večja skupina otrok pa se bo kmalu vključila tudi v šolo v Logatcu. Več o njihovem vključevanju pove ravnatelj Osnovne šole Ormož, Aleksander Šterman.

Izjava

Medtem pa se ukrajinski in ruski študenti in študentke srečujejo z vse večjimi finančnimi težavami; staršem prvih zmanjkuje denarja, drugim pa ruske bančne kartice v Sloveniji ne delujejo več. Na Univerzi v Mariboru so tako za ukrajinske študente že pripravili predlog ukrepov, med katerimi je tudi oprostitev šolnine.

TUJINA

Poglejmo v tujino. V Združenem kraljestvu se nadaljujejo že več mesecev trajajoče stavkovne akcije Sindikata zaposlenih na univerzah in kolidžih. Trenutni val se je začel prejšnji teden, ko so zaposleni na 40 univerzah prekinili delo, z današnjim dnem pa je drugih 27 univerz začelo petdnevno stavko zaradi velikih pokojninskih rezov in nizkih plač. Gre za tretji krog stavkanja; tridnevno stavko so prvič izvedli decembra 2021, desetdnevna stavka pa je sledila med 14. februarjem in 2. marcem. Do 8. aprila bo na 149 zavodih možno oddati glasovnice, ki bi odprle pot nadaljnjim stavkovnim dogodkom. Med drugim obstaja možnost bojkota izpitnih obveznosti, kar bi pomenilo, da bi bil več sto tisoč študentkam in študentom onemogočen zaključek študija, čeprav so stavko zaposlenih podprli, na začetku marca pa izvedli tudi svojo stavko za izboljšanje položaja študirajočih. 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V okviru dnevov enakosti spolov bo v torek, 29. marca, ob 13. uri na Filozofski fakulteti predavanje Ane Cergol Paradiž z naslovom Zgodovina »tajnega splava«. Avtorica se bo posvetila zgodbam žensk, ki so prekinile nosečnost v obdobju med obema vojnama, ko so bili tovrstni postopki kazensko preganjani. 

V sredo, 30. marca, bo ob 19. uri v lokalu Pritličje potekal prvi v serji pogovorov z naslovom JA!VNO, ki bo namenjen stanovanjski problematiki, v naslednjih tednih pa bosta sledila še pogovora o medijih in zdravstvu. 

V četrtek, 31. marca, bo ob 18. uri v Knjižnici Otona Župančiča potekalo predavanje ddr. Rudija Rizmana z naslovom Vojna v Ukrajini: vzroki in posledice.

Pedagoški inštitut vabi k prijavi prispevkov na sedmo znanstveno konferenco Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju z naslovom Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Prijavite lahko strokovni ali znanstveni prispevek, panelno razpravo ali predstavitev doktorske naloge v delu. Rok za oddajo prispevka je 11. april, več informacij najdete na spletni strani Pedagoškega inštituta.