Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, krajše ARIS, je prejšnji teden objavila spremembo javnega poziva za financiranje projektov in programov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev. Ta je del Načrta za okrevanje in odpornost. Sredstva so znižali z nekaj več kot sedemnajst na dobrih dvanajst milijonov evrov.

Univerza v Ljubljani je ustanovila sklad za povečanje vpliva, učinka in družbenega pomena humanističnih, umetniških in družboslovnih raziskav za družbo, v nadaljevanju HUD sklad. Sklad bo razpolagal s 50 tisoč evri in nudil financiranje raziskavam in projektom, ki rešujejo pereče družbene izzive. Od prvega marca do enajstega aprila letos potekajo prijave na razpis v sklopu pilotnega poziva, ki bo deloval kot podlaga za oblikovanje pravilnika za HUD sklad. Prijavljeni projekti bodo ocenjeni v osmih kategorijah, med njimi odmevnost, perečnost izziva, ki ga raziskava naslavlja, in potencial, da ta izziv rešijo. Za izbor perečih družbenih izzivov, ki jih bodo družboslovke, humanistke in umetnice s svojimi projekti reševale, je sklad uporabil 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Tiste raziskave, ki bodo kazale potencial za vpliv na širšo družbo, bodo prejele nadaljnjo podporo v obliki mentorstva, dodatnih usposabljanj in povezovanj z razvojnimi partnerji, raziskovalke pa bodo imele na voljo tudi pomoč pisarne za prenos znanja.

Raziskovalno partnerstvo N8, ki združuje osem univerz severne Anglije, je v petek objavilo načrt za naslavljanje revščine skozi izobraževalne prakse. V poročilu opozarjajo, da v Veliki Britaniji v revščini živi več kot štiri milijone otrok, njihovo število pa raste že zadnje desetletje. Pri otrocih, ki se soočajo z revščino, opažajo slabši šolski uspeh. Tisti, ki zaradi slabe finančne situacije prejemajo brezplačne obroke v šolah, dosegajo slabše rezultate v branju, pisanju in matematiki. Po poročanju časopisa Guardian se nekatere šole soočajo s stiskami učencev, ki zaradi pomanjkanja prostora doma ne dobijo dovolj spanca in nimajo pralnih strojev ter možnosti vzdrževanja čistoče, zato se tuširajo in si perejo uniforme v šolah. Razloge za povečanje revščine raziskovalci pripisujejo rezom socialnih transferjev in predlagajo več možnih rešitev. Med drugim izpostavljajo uvrstitev reševanja otroške revščine in izzivov, ki jih ta predstavlja, med nacionalne prioritete in naslavljanje revščine v okviru obstoječih infrastruktur izobraževalnih ustanov.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes bo ob 19. uri v Knjižnici Otona Župančiča potekal pogovor o delu Pedagogika zatiranih brazilskega pisatelja in pedagoga Paula Regiusa Nevesa Freira. Knjiga je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Krtina. Na pogovoru bo prisotna prevajalka dela Blažka Müller, poleg nje bo v pogovoru sodeloval Tomaž Grušovnik.

Jutri ob 17. uri bo potekalo predavanje Begunska dediščina, ki temelji na vsebini istoimenske publikacije. Publikacija, ki se osredotoča predvsem na begunska taborišča v Palestini, poleg tega preizprašuje begunstvo in ga misli izven okvirov humanitarnosti. Predavala bosta Sandi Hilal in Alessandro Petti iz organizacije Decolonizing Architecture Art Research. Predavanja se lahko udeležite na platformi Zoom ali pa si projekcijo ogledate v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo. Več informacij o dogodku in povezavo do publikacije Begunska dediščina lahko najdete na spletni strani Fakultete za arhitekturo.

Prav tako bo jutri, v torek, ob 19. uri v prostoru K17 potekal bralni krožek kritične pedagogike in andragogike. Prvo srečanje bo namenjeno spoznavanju in dogovarjanju o formi krožka, v nadaljevanju pa bo na dva tedna na vrsti pogovor o izbranem poglavju knjige Ali edukacija lahko spremeni družbo? avtorja Michaela W. Appla.

V sredo bo ob 14. uri na Fakulteti za družbene vede potekalo predavanje Stephanie Westbrook iz palestinskega gibanja BDS – Boycott, Divest, Sanction. Gostja bo spregovorila o gibanju BDS, pomenu solidarnosti, taktiki bojkota in možnostih za organizacijo študentk v podporo Palestinkam. Poleg predstavitve gibanja se bo govorilo tudi o razsežnostih genocida v Gazi in vlogi univerz in širše akademske skupnosti pri ustavljanju genocida ter možnosti izgradnje upora znotraj izobraževalnih ustanov.

V četrtek ob 19. uri bo v Pritličju potekala okrogla miza z naslovom Balkanska migracijska pot: kako jo ubesediti in razumeti danes? Govorke, ki raziskujejo in delujejo na različnih delih balkanske migracijske poti, bodo predstavljale trenutno situacijo v Srbiji, Bosni, na Hrvaškem in v Sloveniji. Poleg tega se bo govorilo o manj znanih posledicah evropske migracijske politike in o možnostih raziskovanja vzdolž balkanske migracijske poti.

V četrtek se prav tako začenja gostujoča konferenca na temo mavričnih družin v Ljubljani. Konferenca Rainbow Families in the Spotlight: CareFor EXCHANGE v soorganizaciji Legebitre in Rainbow families Croatia bo v Mestnem muzeju Ljubljana potekala do konca tedna. Program konference in povezavo do prijavnega obrazca lahko najdete na spletni strani Legebitre.

Naslednji ponedeljek ob 16. uri bralni krožek za kritično psihologijo, Oddelek za socialno pedagogiko Pedagoške fakultete in Fakulteta za socialno delo organizirajo okroglo mizo z naslovom Duševno zdravje je človekova pravica. Strokovnjakinje z različnih področij bodo na dogodku razpravljale o povezavi med družbeno ureditvijo in neenakostmi ter duševnimi stiskami ljudi s poudarkom na mladih. Okrogla miza bo zasnovana kot prostor za odprto in poglobljeno razpravo.

Novičke in napovedi dogodkov je pisala vajenka Vika, mentorirala je Eva.

Foto: Artvee