Državni zbor je na seji 20. oktobra z 79 glasovi za in enim proti potrdil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Jurij Lep iz skupine nepovezanih poslancev, ki je predlog vložil ob podpori SD in LMŠ, je dejal, da šolski skladi na nekaterih šolah že prakticirajo zbiranje sredstev za nadstandardne dejavnosti za otroke iz družin z najnižjimi dohodki, a tovrstna izplačila niso bila sistemsko urejena. Odslej za vse šole veljajo enotna pravila in pogoji.

Namembnost denarne pomoči bo jasneje določena; odslej bo namenjena financiranju plačljivih obšolskih dejavnosti otrokom iz socialno šibkejših okolij, prav tako ne bo več obdavčena. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ , je sprva sicer opomnilo, da šolski skladi ne smejo postati socialni skladi, šola pa ne socialna ustanova, a je kasneje državni sekretar Damir Orehovec dejal, da predlogu ne nasprotujejo več, saj so bile dileme, ki jih ni imenoval, odpravljene.

Obeta se še ena sprememba zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V petek, 22. oktobra, je v državnem svetu potekal posvet z naslovom Politizacija slovenskih vrtcev in šol?, ki je obravnaval predlog novele, pri katerem gre za pomembno spremembo sestave svetov zavodov. Število predstavnikov iz vrst zaposlenih v svetih zavodov bi se zmanjšalo s pet na tri, število predstavnikov ustanovitelja oziroma občin pa bi se povečalo s tri na pet. Poleg teh dveh skupin svet zavodov sestavljajo še trije predstavniki staršev. 

Predlog novele zakona so vložili poslanci SDS, NSi in SMC ter poslanca manjšin, podpirajo ga v skupnosti občin, medtem ko sta do njega kritična šolski sindikat in stroka. Predsednik komisije Branimir Štrukelj meni, da zmanjševanje števila zaposlenih v svetih zavodov pomeni, da predlagatelj pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih oziroma da se mu dozdajšnja izbira ravnateljev ne zdi ustrezna. Profesor dr. Damijan Štefanc je na posvetu opozoril, da se je podobno zgodilo že leta 2006. 

Izjava

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, se je prejšnji teden na tradicionalnem dvodnevnem izobraževanju s svojimi predstavnicami in predstavniki iz vrst predšolske vzgoje opredelil do predloga uvedbe nazivov za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja. Podporo pričakujejo tudi od ministrice Simone Kustec; zanima jih, ali bo MIZŠ, nemudoma pristopilo k ustreznemu vrednotenju naziva v okviru Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, obenem pa tudi dopolnilo Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev v nazive. Osnovna plača pomočnikov vzgojiteljev namreč ostaja pod ravnjo minimalne. 

Slovenija se je znašla na seznamu 12 držav Evropske unije, ki učitelje začetnike letno plačajo manj kot 20.000 evrov bruto. Hkrati je Slovenija ena izmed držav z največjim razponom med plačo za začetnike in plačo na vrhu plačne lestvice, in sicer gre za 80 odstotkov višjo plačo, poleg tega spada v manjšino držav, v katerih je občuten, 50-odstotni dvig plače možen že po 15 letih dela. Najnižje zakonsko določene plače, nižje od 9 tisoč evrov bruto, učitelji začetniki prejmejo v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem in na Poljskem. 

Lenart J. Kučić, novinar portala Pod Črto, je na spletni strani Mirovnega inštituta objavil prispevek z naslovom Otroci s postaje darknet. V njem opozarja na spremembe v kulturi uživanja prepovedanih substanc med mladimi in komentira razmerje med državo in nevladnimi organizacijami pri zagotavljanju pomoči. Mina Paš iz Drogarta je dejala, da se mladi k drogam pogosto zatekajo v stanju tesnobe in depresije, zato bi prvenstveno potrebovali redno psihoterapijo, a se slovenski zdravstveni sistem zaradi pomanjkanja kadra zateka k predpisovanju zdravil, ki le začasno oblažijo simptome stiske. 

Kot navaja Kučić, država nudi zdravstveno oskrbo zgolj za neposredne posledice jemanja drog, medtem ko nevladni sektor opravlja vse ostalo, financira pa se izključno preko projektov, čeprav se je področje v zadnjih desetletjih profesionaliziralo. Suzana Pintar iz društva Projekt človek je med drugim izpostavila, da jih država še zmeraj obravnava kot prostovoljke, ne pa kot nosilke tovrstnih storitev. Ker v nevladnem sektorju napredovanje ni možno, izkušen kader po nekaj letih poišče bolje plačano delo. 

V Angliji razmišljajo o omejitvi števila študentov, vpisanih na umetniške študijske programe, ki kasneje zaradi nizkih plač v državno blagajno ne zmorejo vračati študentskih posojil. Znižanje števila vpisnih mest je predvideno predvsem na novejših univerzah. Prorektorica falmouthske univerze je opozorila, da vlada poenostavlja vrednost kulturnega sektorja in ga reducira na zaslužek.

Anglija se sicer, tako kot mnogo drugih držav, sooča s porastom vpisa na univerze; zadnja leta študira več kot polovica mladih generacij, delež pa naj bi še naraščal, saj je država dosegla tudi eksplozijo števila rojstev. Podjetje, ki se ukvarja s statistično obdelavo raznolikih podatkov z univerz, je ugotovilo, da bi, če bi univerze zamrznile število vpisnih mest na tista iz leta 2019, leta 2030 lahko študirala le še tretjina mladih. 

Študentski obvestilnik

26. oktobra bo ob 12. uri potekal Strokovni posvet o digitalnih pravicah otrok, natančneje o digitalnih državljanskih, političnih, kulturnih, ekonomskih in socialnih pravicah mladih v Sloveniji. Povezavo do prenosa v živo najdete na portalu Arnes Video. 

15. novembra bo v Mariboru potekal brezplačni Kulturni bazar v regiji 2021, v sklopu katerega se bo odvilo več kot 30 dogodkov z različnih področij kulturno-umetnostne vzgoje. Na strokovno usposabljanje so vabljene strokovne delavke in delavci v vzgoji in izobraževanju, umetniki ter študentke. Prijavo je treba poslati do 5. novembra. 

Zveza prijateljev mladine Slovenije novembra 2021 organizira osnovno izobraževanje za prostovoljce, ki želijo svetovati na TOM telefonu. Informativni sestanek za nove prostovoljce bo potekal danes ob 17. uri, preko spletne aplikacije Zoom. Potrebna je predhodna prijava na @email.

Novičke je iskala Hana.