FOTO: pexels

S sprejemom spremembe zakona o vladi je državni zbor prejšnjo sredo potrdil nastanek treh novih ministrstev, med drugim ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki se bo ločilo od prejšnjega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oziroma MIZŠ. Slednje se bo preimenovalo v ministrstvo za vzgojo in šolstvo. 

Novonastalo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo vodil dr. Igor Papič, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani. Ta je skupaj z državnim sekretarjem, dr. Dariem Feldo, »mladeži«, kot je poimenoval šolarje, zaposlenim v šolstvu in staršem ob koncu šolskega leta že namenil poslanico. V njej sta se jim zahvalila za dodatno delo, ki sta ga od njih zahtevali pandemija in vključevanje ukrajinskih učencev. Obnovila sta koalicijsko obljubo posodobitve sistema vzgoje in izobraževanja in zaposlenim v šolstvu zagotovila, da bodo pri pripravi strateškega dokumenta za nadaljnji razvoj upoštevali tudi njih, praktike. Zavezala sta se k dialogu in sodelovanju, kar so pomembne osnove, ki so jih od MIZŠ-ja pod prejšnjo vlado zahtevali stavkajoči šolniki.

Dr. Papič se je dan po sprejetju zakona o vladi nato mudil v Bruslju, kamor ga je k uvodni besedi na dogodku Vrh o izobraževanju in inovacijah povabila Evropska komisija. V govoru je poudaril pomembnost sodelovanja poslovnega, akademskega, raziskovalnega in inovacijskega prostora ter kot cilj izpostavil zelen in digitalni prehod.

MIZŠ je medtem pod novo vlado v javno razpravo posredoval pet pravilnikov s področja vzgoje in izobraževanja. Štirje pravilniki spreminjajo in dopolnjujejo pravila glede programov glasbenih, dvojezičnih in osnovnih šol ter pravila glede sofinanciranja šolskih tekmovanj, na novo pa so vzpostavili Pravilnik o normativih in standardih programov za otroke s posebnimi potrebami.

Otroke s posebnimi potrebami sta koronakriza in zapiranje šol ter izobraževalnih zavodov nesorazmerno prizadela, starši pa opozarjajo tudi na pomanjkanje primernih programov varstva med poletnimi počitnicami. Veliko poletnih dejavnosti in varstev zaradi pomanjkanja primernega kadra ni zmožnih poskrbeti za otroke z motnjami v razvoju. Nekatere šole s prilagojenim programom so problem prepoznale in začele izvajati vsaj krajše programe poletnega varstva, vendar so ti še vedno pogosto dragi, zato si jih ne morejo privoščiti vsi. Starši zahtevajo celovito rešitev, ki vključuje ustanovitev in primerno državno financiranje varstvenih programov na občinski ravni, da bodo lahko prav vsi kakovostno preživeli poletne počitnice.

Upravno sodišče je v pravnem sporu med ZRC SAZU in javno agencijo za raziskovalno dejavnost, krajše ARRS, razsodilo v prid ZRC SAZU. Ocenili so, da je ARRS leta 2019 neutemeljeno zavrnil sredstva za raziskovalni projekt »Biografije, mentalitete, epohe«. Na znanstvenoraziskovalnem centru jim očitajo, da tujim ocenjevalcem projekta niso posredovali potrebnih podatkov, kar je privedlo do zavrnitve projekta na podlagi dokazljivo neresničnih trditev. 

Upokojenemu profesorju pravne fakultete, doktorju Božu Grafenauerju, bo Univerza v Mariboru odvzela habilitacijo v naziv rednega profesorja. Grafenauerja je namreč leta 2020 uspešno tožil dr. Boštjan Brezovnik, njegov nekdanji asistent in zdajšnji predstojnik študijskega centra Nove univerze v Mariboru. Dokazal je, da mu je Grafenauer ukradel 80 strani avtorskega dela, ga objavil kot svojega in zanj prejel honorar.

Časnik Mladina je prejšnji teden poročal, da naj bi se na ustavno sodišče obrnili koncesionarji s področja lekarništva in visokega šolstva ter zahtevali enake ugodnosti, kot jih je ustavno sodišče leta 2018 podelilo zdravnikom in zobozdravnikom koncesionarjem. Ti si od takrat lahko presežke, ki jih ustvarjajo pri svoji dejavnosti, izplačujejo v lastno denarnico in jim jih ni treba ponovno investirati v opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. Če bi ustavno sodišče tudi v aktualnih primerih upoštevalo vzpostavljeni precedens, bi to pomenilo pretakanje državnih koncesij za zasebne fakultete v žepe lastnikov. Najopaznejši je večinski lastnik Nove univerze, dr. Peter Jambrek, zoper katerega je bila pred časom že podana kazenska ovadba zaradi domnevnega osebnega okoriščanja z javnimi sredstvi.

Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so se sestali z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo, Rudijem Medvedom, in naslovili problematiko neenake obravnave dijakinj in študentk pri izplačevanju kovidnih dodatkov za delo v nevarnih razmerah. Za delo v zdravstvenih in socialnih zavodih ter pri zasebnikih, ki so izvajali mobilno testiranje in cepljenje, so kovidni dodatek namreč prejemale le tiste dijakinje in študentke, ki so delo opravljale prostovoljno. Predsednica Študentske organizacije Slovenije, Marike Grubar, je o srečanju in dogovoru povedala:

IZJAVA

Grubar študentke, ki so upravičene do kovidnega dodatka, zato poziva, naj študentsko organizacijo kontaktirajo prek njihovega informativnega maila @email.

Študentski svet Univerze v Ljubljani je prejšnji četrtek izvedel tretjo redno sejo. Poslanci so prisluhnili poročilom različnih univerzitetnih komisij o usklajevanju univerze z novim zakonom za urejanje položaja študentov. Predsednik ŠS UL Nejc Donaval pove, da poslanci na ravni študentov niso zaznali kakšnih večjih težav, ko je prišlo do usklajevanja aktov in pravilnikov. Druga večja tema seje je bil pozdrav brucem, ki ga v prihodnjem študijskem letu študentski svet načrtuje po navdihu dogodkov »fresher’s week« na univerzah v tujini.

Pa skočimo še čez lužo. Na redakciji smo že poročali o gibanju Student Debt Collective, ki se v Ameriki bori za oprostitev študijskih dolgov študentski populaciji. Dodatna pozornost, namenjena tematiki, pa razkriva še eno pogosto prakso, ki jo uporabljajo ameriške fakultete, da nekdanjim študentom izterjajo dolg. Ko zaključijo šolanje, jim ob neporavnanih dolgovih preprosto ne izdajo dokazila o študentskem indeksu, ki ga študentke potrebujejo za nadaljevanje izobrazbe ali zaposlitev. 

V Madridu bo 29. in 30 junija potekalo srečanje CENA camp, ki ga organizira Svetovna zveza demokratične mladine, angleško World Federation of Democratic Youth, in ki bo v duhu protiimperializma mlade ozaveščal o nevarnosti, ki jo vojaški pakt NATO predstavlja za odnose med državami. Srečanje bo potekalo vzporedno z Vrhom NATA. V sklopu srečanja se bo možno udeležiti predavanj, izobraževanj, delavnic in demonstracij s sloganom »YES to Peace, NO to NATO«.

Revija Nature je objavila nove podatke, ki dokazujejo, da akademska sfera sistematično diskriminira avtorice znanstvenih prispevkov in odkritij na podlagi spola. Po izsledkih ene od raziskav imajo tako ženske glede na število znanstvenih objav 13 odstotkov manjšo možnost, da bodo navedene kot avtorice strokovnih člankov, in 58 odstotkov manjšo verjetnost, da jim bo priznano avtorstvo patentov.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Ministrstvo za infrastrukturo je podaljšalo veljavnost subvencioniranih vozovnic za javni potniški promet. Dijakinje in študentke jih bodo lahko spet koristile tudi med poletnimi počitnicami, do 31. avgusta.

Plakatna galerija TAM-TAM vabi na razstavo Študenti za strpnost, ki so jo študentke in študenti ustvarili v okviru projekta Strpnost na enotedenski delavnici v Grazu. Razstava se odpre 1. julija.

V Mariboru bo prihajajoči četrtek, petek in soboto potekalo nadaljevanje festivala Lent, ki ga organizira Klub mariborskih študentov. Do konca festivala bo nastopilo še šest mladih glasbenikov in glasbenih skupin.

 

Novičke sta spisali Nika na kvadrat.