15 praznih pogajalskih miz

Aktualno-politična novica
21. 3. 2022 - 16.00

FOTO: posnetek zaslona FB profila MIZŠ

V torek sta se obetala dva sestanka, ki naj bi bila po mnenju ministrice za izobraževanje, Simone Kustec, delovna pogovora o odprtih vprašanjih, po mnenju stavkajočih sindikatov v vzgoji in izobraževanju pa stavkovni poganjanji. Na koncu nista bila ne eno ne drugo, saj je ministrica dan prej razglasila svojo namero, da oba sestanka neposredno prenaša na Facebook strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Zaradi preteklih slabih izkušenj SVIZ-a pri podobnem, neposredno prenašanem sestanku s predsednikom vlade sta oba sindikata, SVIZ in Visokošolski sindikat Slovenije, sestanek bojkotirala. 

Pred sestankom sta ministrico pozvala k spremembi načrta in zapisala, citiramo: »... glede na izkušnje iz preteklega leta z delovnimi pogovori, ki jih je vlada v zadnjem trenutku spremenila v javne dogodke z neposrednim prenosom in predvajanjem zmanipuliranih podatkov in posnetkov, je jasno, da MIZŠ pripravlja še eno režirano predstavo za javnost. … Namesto resnih in korektnih pogovorov socialnih partnerjev o razrešitvi stavkovnih zahtev se obeta propagandna oddaja, v kateri bi vladna stran poniževala sindikaliste.« Konec citata. 

Za več kot minimalne plače sektorja J, koronske dodatke, ureditev delovnih pogojev in dostojanstven dialog
 / 11. 3. 2022

Relativno prazni sejni sobi je ministrica Kustec zato pojasnila:

IZJAVA

Stavka v vzgoji in izobraževanju torej tehnično še traja, javnost pa čaka na njene prihodnje manifestacije in na odgovor na vprašanje, ali bo stavka trajala tudi v prihodnjem mandatu.

Stranka Nova Slovenija je v sredo, 16. marca, s podporo koalicije skozi parlament spravila novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki bi otroški dodatek zmanjšala za eno tretjino, če otrok po osnovni šoli ne nadaljuje s srednješolskim izobraževanjem. V stranki Levica opozarjajo, da kaznovalne politike niso odgovor na stisko otrok v revnih družinah in da bodo namesto motiviranja k izobraževanju situacijo samo še poslabšale z dodatnim slabšanjem ekonomskega statusa teh družin.

V četrtek, 17. marca, je predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva prestal že drugo obravnavo v državnem zboru. Opozicija vztraja pri kritiziranju tržnih mehanizmov razdeljevanja finančnih sredstev, ki bi jih predlog uzakonil, njihovi amandmaji pa ostajajo nesprejeti. Tretja in zadnja obravnava predloga bo potekala v sredo, 23. marca. 

Nacionalni program za visoko šolstvo roma v parlament
 / 28. 1. 2022

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je objavila Namero o sklenitvi neposredne pogodbe za oddajo gostinskega obrata. Bivši avtonomni študentski prostor K16 ima vlogo lokala že od leta 2005, lastnikov pa se je izmenjalo kar nekaj. Pri študentskem sociološkem društvu Sociopatija s filozofske fakultete pozivajo, naj prostor zavzame svojo prejšnjo namembnost druženja in povezovanja študentov brez plačevanja kave. Dekanja filozofske fakultete, prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, pa odgovarja, da ima filozofska fakulteta s K16 v svojih prostorih le en gostinski obrat, kjer lahko študentje in zaposleni dobijo topel obrok, medtem ko jih imajo mnoge fakultete več.

Schlamberger Brezar dodaja: »Prostorska problematika je na Filozofski fakulteti izjemno pereč problem. Študentje se lahko med prostimi urami zadržujejo v čitalnici ter v posameznih oddelčnih knjižnicah, na hodnikih FF, kjer so urejeni prostori z računalniki, ter v K16. Zavedamo se, da to nikakor ni dovolj, zato si zelo prizadevamo za to, da bi se po izselitvi Strojne fakultete preselili tudi v njene prostore in tam med drugim uredili tudi ustrezne prostore za študente, tako za prehranjevanje kot za druženje in študijsko delo.« 

ŠSD Sociopatija o problematiki pomanjkanja in komercializacije prostora na Filozofski fakulteti
 / 20. 3. 2022

Kako bo odločitev, da se počaka na morebitne nove prostore, sprejeta med študenti, bomo še videli, splača pa se omeniti, da je Filozofska fakulteta pred tem že upala na širitev v nove prostore, pa so ti na koncu pripadli AGRFTju, saj je prostorska stiska prisotna na več kot eni članici Univerze v Ljubljani. 

Na redakciji smo pridobili informacije o spremembi sistema zviševanja ocen na Univerzi v Mariboru. Nazadnje smo poročali o plačljivem zviševanju izpitnih ocen, zdaj pa so študentke in študente obvestili, da so po novem upravičeni do brezplačnega pristopa h komisijskemu izpitu za višanje ocene za do dve učni enoti na letnik študija. V treh letih dodiplomskega študija to torej nanese 6 zviševanj ocene, ki pa jih študentka ali študent lahko vsa porabi tudi v samo enem izmed teh treh let. Letošnje pristopanje k zviševanju bo brezplačno in se k tej vsoti še ne bo štelo, novi sistem pa naj bi obveljal v prihodnjem študijskem letu. Vredno je tudi omeniti, da je univerza s to spremembo za dve brezplačni opravljanji znižala predlog študentskega sveta, po katerem bi študentke in študentje na dodiplomskem študiju izpitne ocene lahko brezplačno zviševali osemkrat, kar bi bila tudi sicer zaostritev razmer v primerjavi s sistemom, ki je veljal do zdaj. Univerza v Mariboru je informacijo potrdila. 

Plačljivo zviševanje ocen na Univerzi v Mariboru
 / 11. 2. 2022

V azilnem domu za begunce iz Ukrajine je med pribežniki tudi 87 šoloobveznih otrok. V Ukrajini so že organizirali šolo na daljavo za razseljene šolarje, hkrati pa osnovnošolci v Logatcu sporočajo, da se jih bodo potrudili lepo sprejeti, kot afganistanske begunce pred njimi. Tudi drugod po Sloveniji nekateri ukrajinski šolarji že obiskujejo osnovnošolski pouk v slovenščini, nekoliko težje pa je tem, ki bi se morali vključiti na srednjih šolah – pogosto so Ukrajino namreč zapustili brez dokazil o opravljenem osnovnošolskem izobraževanju. Ministrstvo za izobraževanje sporoča, da išče rešitve, ukrajinski minister za šolstvo pa se ministrici Kustec zahvaljuje za podporo.

Država je uradno postala ustanoviteljica Pomurske akademsko znanstvene unije, ki ji bo zdaj letno namenjala 100.000 evrov. Na redakciji smo o možnosti spremembe statusa unije iz zasebnega v osebo javnega prava že poročali v kontekstu kritik, da gre za razdeljevanje sredstev tistim blizu koalicijskih strank pred zaključkom mandata. Skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem madžarske manjšine ustanovitev unije argumentira s skrbjo za rast znanstvenih ved in znanstveni, kulturni in gospodarski razvoj regije. Slovenska akademija znanosti in umetnosti odločitev kritizira z besedami, da je to vzpostavitev nesistemske ureditve in da odpira vrata vsem podobnim ustanovam v drugih regijah. 

Kaj pa se dogaja v tujini? Univerza v Torontu je univerzitetnemu študentskemu sindikatu odrekla prej dodeljena sredstva v višini 11 tisoč dolarjev z navajanjem razloga, da sindikat diskriminira proti svojim članom. Zmotila sta jih obvezna članarina in odločitev sindikata, da podpre gibanje BDS oziroma Boycot, Divestment, Sanctions, ki odreka sodelovanje z izraelsko vlado in izvaja mednarodni pritisk s ciljem osvoboditve Palestincev izpod zatiranja in nasilja. Ta odločitev naj bi namreč diskriminirala proti izraelskim študentom na njihovi univerzi. Pri študentskem sindikatu poudarjajo, da se univerza na ta način trudi spodkopati njihovo avtonomnost in vrednost demokratično sprejetih odločitev članov. 

Nekoliko južneje, v Ameriki, pa spet potekajo diskusije o zloglasnem »Don’t say gay« zakonu. Na Floridi namreč obravnavajo predlog omenjenega zakona, ki bi zaposlenim na osnovnih šolah do tretjega razreda prepovedoval poučevanje ali pogovor o spolni usmerjenosti in spolni identiteti. Podobni zakoni so že prisotni v Louisiani, Oklahomi, Misisipiju in Teksasu, poskus uvedbe na Floridi pa je sprožil množične proteste med učenci in zaposlenimi s sloganom »We say gay«.

OBVESTILNIK

Slovensko politološko društvo in Oddelek za politologijo Fakultete za družbene vede vabita na konferenco Smeri razvoja: 60 let politologije v Sloveniji. V četrtek, 24. marca, se bo ob devetih v veliki dvorani na FDV-ju razpravljalo o zgodovinskem razvoju, stanju in perspektivah politologije v Sloveniji na splošno in v postpandemičnem času.

Literarni natečaj Rdeča nit do 11. aprila sprejema študentske prispevke v obliki poezije, kratke proze ali dramatike. Tema literarnega ustvarjanja je prosta, pogoj za sodelovanje pa je status študentke ali študenta.

Knjižnica Otona Župančiča in OPRO, Zavod za aplikativne študije, vabita na okroglo mizo o stanovanjski neenakosti. V sredo, 23. marca, bodo ob šestih v knjižnici o pravici do bivališča spregovorili Klemen Ploštajner z Najemniškega SOS, Sašo Rink z Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in doktor Miloš Kosec z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness