15 predvolilnih bonbončkov

Aktualno-politična novica

FOTO: pixabay.com

Tedenski pregled dogajanja na področju šolstva in izobraževanja začenjamo s torkovo simbolno protestno akcijo Študentskega sociološkega društva Sociopatija na ljubljanski filozofski fakulteti. V atriju za fakulteto so članice in člani društva med študentke in študente razdelili 200 palačink ter spodbudili medoddelčno razpravo o pomenu fizičnih prostorov, ki omogočajo povezovanje in vznik študentskih gibanj ter projektov. Povod za akcijo je bil preslišan društveni poziv vodstvu fakultete, naj nekdanji avtonomni študentski prostor K16, v katerem je nato med letoma 2005 in 2020 obratovala kavarna, vrne v upravljanje študentkam in študentom. Kljub pozivu, ki ga je podprl tudi študentski svet fakultete, je njeno vodstvo v preteklem mesecu namreč objavilo razpis za ponovno oddajo prostora v komercialne namene.
 
Tokrat so študentke in študenti iz društva Sociopatija z napovedjo in izvedbo akcije vodstvo fakultete uspeli prepričati, da vsaj delno ugodi njihovim zahtevam. Dekanja fakultete, Mojca Schlamberger Brezar, je študentkam in študentom tako ponudila v upravljanje učilnico v prostorih fakultete na Aškerčevi. V društvu Sociopatija to potezo vodstva pozdravljajo. Načrte za ureditev kmalu avtonomnega prostora R1B in upravljanje z njim predstavi Hana Barši Palmić iz društva Sociopatija.

IZJAVA

Odbor državnega zbora je v sredo, 6. aprila, potrdil predlog odloka o preoblikovanju zasebne novomeške fakultete za industrijski inženiring v javni zavod. Predlog odloka je vložila stranka SDS, prvo obravnavo pa so opozicijske stranke SD, Lista Marjana Šarca in Levica obstruirale. Na sredini obravnavi so po začetni nesklepčnosti s prihodom še enega poslanca dobili priliko predlog skladno z opozorilom zakonodajno-pravne službe preimenovati iz »preoblikovanja« v »ustanovitev javnega zavoda« in ga nato sprejeli. Levica se je odzvala s pobudo za razpis posvetovalnega referenduma, ki bi naslavljal tri nedavne novele zakona – novelo o socialno-varstvenih prejemkih, novelo o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in novelo o ustanovitvi javnega zavoda novomeške fakultete.

Isti dan je na Kongresnem trgu pred Univerzo v Ljubljani potekal Shod za znanost, ki je bil odgovor slovenske znanstvene skupnosti na takšne zakonodajne prakse trenutne koalicije. Dogodek v organizaciji Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije in Rektorske konference Republike Slovenije so podprli mnogi predstavniki in člani znanstvenih in kulturnih inštitutov, zavodov, knjižnic ter drugih ustanov, ki imajo opravka z izobraževanjem in vednostjo, kot sta ZRC SAZU in sindikati v šolstvu. 

Proti drobljenju akademskega prostora, za avtonomijo in smotrno financiranje znanosti
 / 10. 4. 2022

Shod za znanost je tokrat potekal pod geslom »Proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti«, udeleženke in udeleženci pa so želeli javno izraziti nestrinjanje z ustanavljanjem novih javnih raziskovalnih zavodov, ki ne dosegajo standardov kakovosti. Kar se je začelo kot vladno favoriziranje Nove Univerze, se je namreč nadaljevalo s kadriranjem vodstva Javne agencije za raziskovalno dejavnost ali ARRS-ja in z ustanovitvijo Pomurske znanstvene unije, nedavno pa sta sledila še ustanovitev novega raziskovalnega inštituta Rudolfovo in omenjeni predlog preoblikovanja zasebne novomeške fakultete za industrijski inženiring v javni zavod. 

Pomurska znanstvena unija, novomeška fakulteta in inštitut Rudolfovo so zavodi pod vodstvom prijateljev ali sodelavcev trenutne vlade, zato se v javnosti pojavljajo obtožbe deljenja predvolilnih bonbončkov v obliki dostopa do javnega financiranja. Ministrstvo odgovarja, da se količina sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost povečuje, ustanavljanje novih javnih zavodov po Sloveniji pa naj bi sledilo cilju decentralizacije. 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred enim tednom na svoji spletni strani objavilo seznam decembrskih plač zaposlenih v vzgoji, izobraževanju in športu. Glavni tajnik SVIZ-a, Branimir Štrukelj, trdi, da gre za predvolilno potezo navidezne transparentnosti in priložnost za manipulacijo javnega mnenja. Vseeno pa je objava plač odprla priložnost za nekatere širše analize. Ker gre za bruto plače, ki vključujejo dodatke za delo čez delovni čas, delovno uspešnost in podobno, je izračunavanje povprečij približno, a vendar so pri časniku Delo izkoristili priliko za okvirno primerjavo plač v šolstvu s plačami v drugih podskupinah javnega sektorja. Plače višješolskih predavateljev ter učiteljev na osnovnih in srednjih šolah se umeščajo pod plače zdravnikov in zobozdravnikov, policistov in vojakov. 

Pedagoški inštitut je v četrtek, 7. aprila, na novinarski konferenci predstavil rezultate Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije covida-19 iz prvega vala pandemije. Po pričakovanjih ti večinoma niso vzpodbudni, dokazujejo povečanje neenakosti med učenkami v povezavi s socialno-ekonomskim statusom in hkrati vzbujajo skrbi glede nivoja znanja, ki so ga učenke in učenci v povprečju dosegli s poukom na daljavo. 15 odstotkov učenk in učencev doma ni imelo vsega potrebnega za opravljanje šolskih obveznosti in manj kot tretjina učiteljic in učiteljev je mnenja, da so dosegli cilje učnega načrta. Optimizem pa je vlivalo večinsko mnenje šol po prvem valu, da so na ponovno zaprtje pripravljene, kar je bila mednarodno bolj izjema kot pravilo. Doktorica Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave, pove:

IZJAVA

Dodaja, da bosta sedaj potrebna delo na področju spremljanja, identificiranja in nadomestitve primanjkljaja znanja in veščin ter socialna in čustvena opora učencem.

Poslanci v državnem zboru so dokončno potrdili predlog Zakona za urejanje položaja študentov, poznanega kot ZUPŠ-1. Nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije, Andrej Pirjevec, komentira, da je »ŠOU s tem za študente naredil več, kot bi si kdo želel priznati«, naš pregled sprememb, ki stopijo v veljavo maja, pa si lahko preberete v prispevku na to temo pod zavihkom univerzitetne redakcije. 

Na Univerzi v Ljubljani je z delom začela pisarna varuha študentk in študentov. Izbrana varuhinja, doktorica Milena Košak Babuder, bo skrbela za enakost in vključevanje, uveljavljanje Načrta enakosti spolov, preprečevanje trpinčenja in krepljenje mreže zaupnih oseb, obravnavo pritožb in psihosocialno svetovanje. 

Še eden od projektov boja proti patriarhatu v akademskem prostoru pa so Dnevi enakosti spolov na ljubljanski filozofski fakulteti, ki s sklopom tematskih dogodkov in okroglih miz potekajo že dober mesec. S predzadnjim dogodkom letos so organizatorji pozornost namenili spolni zaznamovanosti vojne v Ukrajini. Pogovor na spletni platformi Zoom je povezal ukrajinske doktorice in profesorice, ki se ukvarjajo s položajem žensk v družbi in so v trenutni politični situaciji zaposlene ali pa priložnostno gostujejo na drugih univerzah po Evropi. Posnetek dogodka si lahko ogledate z linkom na naši spletni strani.

Rusko-ukrajinska politična situacija in odziv mednarodne skupnosti pa preizprašujeta več kot le stališča Evrope do obeh vpletenih držav. Vse očitnejši je namreč prepad med solidarnostjo, izkazano ukrajinskim beguncem, in njenim pomanjkanjem, ko pride do vojnih beguncev iz ostalih, neevropskih držav. Begunci v azilnih domovih v Ljubljani so na direktorico urada za oskrbo in integracijo migrantov zato naslovili javno pismo, v katerem izpostavljajo neenako obravnavo, v sklopu katere ukrajinske begunce pričakajo boljši življenjski pogoji ter hitrejši birokratski postopki, ki omogočajo integracijo in delo v Sloveniji. Na redakciji smo že poročali o urgentnosti in prilagodljivosti, s katerima je vlada poskrbela za šolajoče se kot tudi za druge ukrajinske pribežnike. Vzpostavitev vzporednega sistema obravnave pa v javnosti vzbuja vprašanja o rasističnih vzgibih teh, ki naj bi urejali položaj vseh beguncev v Sloveniji.

Na prihajajočih volitvah za rektorja Univerze v Mariboru bo kandidiral samo en kandidat – trenutni rektor, doktor Zdravko Kačič. Volitve bodo potekale 24. maja, v redakciji pa jih bomo pokrivali v sodelovanju z našim mariborskim bratom, radiem MARŠ.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Študentsko društvo Iskra, kolektiv Študentska fronta, društvo Sociopatija, Študentske domove študentkam in študentom in pridruženi študentski aktivistični kolektivi vabijo na študentsko skupščino pred MIZŠ-jem to sredo. O težavnem položaju domačih in tujih študentov ter Radia Študent se bo razpravljalo ob petnajst do treh.

Evropska komisija bo tudi letos mladim, starim 18 let, podarjala železniške vozovnice, s katerimi bodo lahko do 30 dni brezplačno potovali po Evropi. Rok za prijavo je 21. april.

Dnevi enakosti spolov na filozofski fakulteti v sredo ob enih popoldne vabijo na interaktivno okroglo mizo s temo Intersekcijska diskriminacija v teoriji in praksi. Dogodek bo potekal po spletni platformi Zoom.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness