Univerza v Mariboru je zaključila predsedovanje rektorski konferenci in za dveletno obdobje, ki se začne 1. januarja 2022, za predsednika imenovala rektorja ljubljanske univerze, Gregorja Majdiča. Na seji so se seznanili z gradivi o načrtovanju vpisnih mest in zaposljivostjo diplomantov ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, pozvali, da glede na protikoronsko zakonodajo iz preteklega leta zagotovi ustrezno zakonsko podlago za spremembe obveznih elementov študijskih programov, kot je izvedba vaj ali študijske prakse. Predlagali so tudi elektronsko prijavo oziroma vpis za študijsko leto 2022/2023 in zakonsko podlago za uvrstitev študentk tujk med dnevne migrantke.

Poleg tega je bilo ministrstvo na konferenci pozvano, da sistemsko uredi financiranje povečanega vpisa na programih, za katere je ustanovitelju v interesu, da izobražuje več kadra. Vlada se je namreč v začetku leta odločila za povečanje vpisa na mariborski in ljubljanski medicinski fakulteti ter na programu računalništvo na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, vendar takrat ni zagotovila dodatnih sredstev in kadrov. Nato je Univerza v Ljubljani avgusta prejela izhodišča za pripravo rebalansa finančnega načrta, ki predvidevajo nekaj več kot 151 tisoč evrov dodatnih sredstev, a ne za celotno študijsko leto 2021/2022, temveč zgolj za koledarsko leto 2022. Vlada je Univerzi sicer obljubila, da ji bodo sredstva povrnjena tudi za jesenske mesece leta 2021. 

Trenutna politična garnitura je prejšnji teden naznanila dva poskusa posega v slovenski visokošolski prostor. Poslanci NSi-ja in SDS-a so v zakonodajni postopek vložili predlog dopolnitve zakona o visokem šolstvu, ki bi omogočil ustanovitev in akreditacijo visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja. Zakon predvideva spremembo 19. člena, ki bi po novem omogočal, da bi »organizacijo in delovanje visokošolskega zavoda ob smiselni uporabi zakona določil minister, pristojen za obrambo«. Tako bi minister Tonin dobil novo igračko, poleg tega pa zavod ne bi imel statusa pravne osebe in se ne bi vpisal v sodni register.

Vzpostavitev zavoda, ki bi deloval v okviru Centra vojaških šol in ki bi bil umeščen v strukturo Slovenske vojske, naj bi predstavljala izhodišče za začetek razvijanja vojaških znanstvenih disciplin in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Študij bi se izvajal na vseh treh stopnjah: na prvi bi bil študij interdisciplinaren in naj bi se povezoval s programi z vojaškim izobraževalnim modulom, ki bi jih razpisale in akreditirale druge univerze, medtem ko bi bili na drugi in tretji stopnji nadgrajeni že obstoječi interni izobraževalni programi. Gre za programe Poveljniško-štabne šole, v okviru katerih se trenutno usposabljajo častniki in višji vojaški uslužbenci po končani najmanj prvi bolonjski stopnji, po zahtevnosti pa so primerljivi s podiplomskim študijem v javnem izobraževalnem sistemu. 

Marca 2020 je sicer bila ustanovljena Višja vojaška strokovna šola, katere višješolski študijski program Vojaški menedžment je minister Tonin na podlagi sklepa Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje iz maja 2020 sprejel avgusta lani. 

Če smo prejšnji teden poročali o novomeški Fakulteti za organizacijske študije, ta teden sledi prav tako novomeška fakulteta, in sicer Fakulteta za informacijske študije, krajše FIŠ, ki jo je leta 2008 ustanovil Borut Rončević, državni sekretar v drugi Janševi vladi. FIŠ poleg fakultet, ki pokrivajo področja ekonomije, informatike, poslovnih in upravnih ved, strojništva ter zdravstva, spada pod zasebno Univerzo v Novem mestu, ki si že več let prizadeva postati javna; s tem bi namreč vstopila v rektorsko konferenco, lahko bi vplivala na oblikovanje nacionalnih visokošolskih politik in bila javno financirana. Ustanovitev tako zvane javne tehniške univerze podpira tudi minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše Sviz, je zbral 24 tisoč podpisov proti spreminjanju sestave svetov zavodov. Spomnimo: z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bilo predlagano, da se strokovnemu kadru, ki ima trenutno 5 glasov, odvzameta 2 ter se preneseta na ustanovitelja, torej občino, ki ima trenutno 3 glasove. Po mnenju Sviza gre za poskus politizacije šolstva in splošno nezaupanje šolnikom. Predstavnike Sviza je v petek sprejel predsednik državnega zbora, Igor Zorčič, ki je podprl njihovo stališče.

Dijaška organizacija Slovenije, krajše DOS, je na vlado, Ministrstvo za infrastrukturo in Gospodarsko zbornico naslovila dopis v zvezi z višanjem cen ur voženj v slovenskih avtošolah. Opozarjajo, da so se cene v zadnjih dveh letih zvišale za približno 10 evrov, z okoli 25 na povprečno 35,4 evra. Poleg stroškov zdravniškega pregleda, prve pomoči ter tečaja in izpita iz cestnoprometnih predpisov, 30 ur vožnje nanese na okoli 1000 evrov, česar si marsikatera dijakinja ne more privoščiti. Naslovnike pozivajo k iskanju skupne rešitve. 

Naslednji ponedeljek, 6. decembra, bodo na Pravni fakulteti potekale volitve v študentski svet. Opozicijo kandidatkam in kandidatom skupine Panda, pri kateri je bil aktiven tudi nekdanji študentski funkcionar Blaž Kadivec, ki je na begu zaradi povezav z zloglasnim Kavaškim klanom, bo predstavljala lista neodvisnih kandidatov pod imenom Prepih. Tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko, krajše FRI, so odpravili celoten postopek volitev v študentski svet. Do 1. decembra morajo ponoviti razpis in sprožiti nov kandidacijski postopek. 

Skok na tuje. Podobno kot pri nas se tudi v Veliki Britaniji tuje študentke soočajo z restriktivnimi in vse bolj zahtevnimi postopki dokazovanja upravičenosti do študentskih posojil, ki bi jim omogočila začetek ali nadaljevanje študija. Upravičenost do študija so te študentke morale izkazati že z odličnim učnim uspehom, s katerim so si zagotovile mesta na britanskih univerzah. Ker pa veliko tujih študentk, ki v Veliki Britaniji sicer preživijo večji del svojih življenj, a še vedno nimajo dovoljenja za stalno bivanje, prihaja iz družin z nizkimi dohodki, je dostop do študentskih posojil ključni pogoj, ki jim omogoča začetek ali nadaljevanje študija. 

Britanski Guardian poroča o več primerih študentk z odličnim študijskim uspehom, ki se zaradi statusa priseljenk soočajo z neenakim dostopom do študentskih posojil. Britanska državna agencija, pristojna za preverjanje upravičenosti do študentskih posojil, je več desetim študentkam z migrantskim ozadjem neupravičeno zavrnila ali začasno zadržala pravico do prejemanja posojila, zaradi česar so bile nekatere primorane prekiniti s študijem. Angleška agencija za študentske finance se je za nepravično obravnavo študentk z migrantskim ozadjem sicer že opravičila, birokratsko oviranje dostopa do študija tujim študentka pa, kot kaže, ni le posebnost slovenske administracije. 

  ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Študentska organizacija Univerze na Primorskem je v sodelovanju z Mestno občino Koper in Dobrodelnim društvom Petka za nasmeh objavila poziv za finančno pomoč študentom v prazničnem času v višini 100 evrov. Poziv je odprt do petka, 3. 12. 2021. Več informacij o prijavi najdete na spletni strani Študentske organizacije Univerze na Primorskem. 

Jutri, 30. novembra, ob 19.30 se lahko v Galeriji Škuc udeležite brezplačne informativno-izobraževalne delavnice o prekarnem delu. Delavnica, ki jo pripravlja Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, je namenjena tako učiteljicam kot tudi učenkam, dijakinjam, študentkam in ostalim mladim, ki želijo ukrepati proti splošni prekarizaciji našega vsakdana. 

Novičke sta iskali Hana in vajenka Marja.