Partnerstvo za kakovost in pravičnost v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji je prejšnji teden na spletno stran Sindikata vzgoje in izobraževanja objavilo predloge za nacionalni program vzgoje in izobraževanja, ki je trenutno v pripravi na ministrstvu. Partnerstvo se je oblikovalo, ko je nekaj članov delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja izstopilo in se na čelu s Slavkom Gabrom in Gregorjem Delejo v začetku leta 2022 povezalo s posameznicami z vseh ravni šolstva, sindikati in starši.

Predlogi, ki jih je skupina predstavila, med drugim vključujejo omejitev števila otrok v vrtčevskih skupinah. Predlogi partnerstva, ki se nanašajo na osnovne šole, so bili pripravljeni na podlagi rezultatov in ugotovitev fokusnih skupin, ki so jih med avgustom 2022 in novembrom 2023 opravili na sedemnajstih šolah. Predlagajo, da bi v osnovnih šolah uvedli nivojski pouk za učno zmožnejše učence pri predmetih matematika, slovenščina ali materinščina in tuji jezik v osmem in devetem razredu osnovne šole in ustrezno prilagodili učne načrte. Za ostale učence bi pouk potekal v manjših heterogenih skupinah, ali pa na dveh nižjih ravneh, pri čemer bi se lahko učenci sami odločili o izbiri ravni zahtevnosti. Za učitelje na osnovnih šolah bi se po novem določil delež, ki ga mora učitelj v sklopu poklicnega usposabljanja nameniti izobraževanjem s področja čustveno-socialnega učenja in vzgojnega delovanja.

Glede sprememb v srednjih šolah predlagajo, da se pouk v gimnazijah v tretjem in četrtem letniku pri vseh treh obveznih maturitetnih predmetih izvaja ločeno za osnovno in višjo raven z enakim obsegom ur. Prav tako pri maturi predlagajo spremembe glede internega dela ocenjevanja, in sicer da bi se ustni izpiti izvajali med poukom. Skupina je vključila tudi predloge za izobraževanje odraslih, digitalizacijo in izobraževanje ter profesionalni razvoj slovenskih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ali bo delovna skupina ministrstva upoštevala njihove predloge, bo po poročanju Dela znano ta teden.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, in Visokošolski sindikat Slovenije sta z vlado 18. januarja podpisala aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. S tem so v veljavo stopile zahteve, ki so bile dogovorjene julija v delnem stavkovnem sporazumu. Po novem se umetniško in raziskovalno delo priznava kot del redne delovne obveznosti. Opredeljena je tudi neposredna pedagoška obveznost in s tem preprečena faktorizacija pedagoških ur, skladno s pristojnim zakonom pa so z aneksom izboljšani normativi na področju delovnega časa. Aneks ureja tudi prekarni položaj pedagoških delavcev, saj določa, da lahko zavod s posameznikom sklene avtorsko ali podjemno pogodbo le, če redno zaposlitev pedagog odkloni. Urejeno pa je tudi sobotno leto, saj aneks delodajalce zavezuje, da v času profesorjeve odsotnosti plača druge izvajalce, s čimer profesorja razbremeni samonadomeščanja. Določena je tudi individualna pravica za povračilo dela sredstev pri umetniškem in raziskovalnem delu, vsebine aneksa pa so zavezujoče tudi za zasebne visokošolske zavode.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije so zapisali, da jim ni uspelo doseči dogovora o višini nadomestila za uporabo lastnih sredstev med delom na domu. S kolektivno pogodbo pa ne soglašajo v visokošolskem sindikatu Univerze v Mariboru. Trdijo, da se je visokošolski sindikat zadovoljil z drobtinicami in da bodo posledice aneksa slabo vplivale na manjše število zaposlenih. Državno financiranje sobotnega leta namesto fakultetnega financiranja pa vidijo kot grožnjo za povečanje segregacije med disciplinami. Naslednji dan so na konferenci v Kopru rektorji pozvali vlado in ministrstva k dodatnim sredstvom za izpolnjevanje dogovora.

19. januarja so študenti fakultete za družbene vede v avli izvedli protestno branje palestinske poezije, dan pred tem pa so vodstvo na seji senata pozvali k opredelitvi do dogajanja v Gazi. Vodstvo fakultete, ki se sprva ni želelo opredeliti, se je po množičnih kritikah profesorjev, študentov in sindikata zavezalo k oblikovanju končnega stališča. Vodstvo fakultete nam je odgovorilo, da pogovori o oblikovanju stališča še potekajo.

Če vas izpiti še niso preveč utrudili in najdete v natrpanih dneh čas še za kakšno izvenkurikularno aktivnost, sledi napovednik dogodkov.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Čez eno uro bo v Modri sobi na filozofski fakulteti v organizaciji oddelka za muzikologijo potekal posvet o nekaterih temeljnih vprašanjih, povezanih s širšo vlogo in pomenom pouka glasbe v osnovni šoli in gimnaziji. Dogodek se izvaja v povezavi s prenovo sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in prenovo učnih načrtov. V pogovoru bo sodelovalo več predstavnikov osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih učiteljev in nekaterih osrednjih institucij in združenj s področja glasbene kulture.

Prav tako bo danes ob osmih v Placu potekal pesniški večer Mlade rime.

V torek se na Placu nadaljuje sklop filmskih večerov Free Free Palestine. Dogodek se bo začel ob 19. uri, film Fedayin: Georges Abdallah’s fight pa ob 20. uri. Film sledi politični poti komunista in borca za Palestino, ki je bil, med drugim, 35 let v zaporu.

V sredo bo ob 12. uri na fakulteti za družbene vede v predavalnici 13 potekala okrogla miza o vojni v Palestini z naslovom Nikjer v Gazi ni več varno. O zgodovinskem kontekstu izraelsko-palestinskega odnosa, okupaciji palestinskih ozemelj, tožbi Južne Afrike na Meddržavnem sodišču in kršitvah človekovih pravic v Palestini bodo govorili Danilo Türk, Petra Roter in Primož Štrbenc. Informacije o dogodku in povezava do vabila so dostopne na spletni strani fakultete za družbene vede.

Prav tako v sredo, bo ob 19. uri v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu potekal dogodek z naslovom O fenomenu starosti: Zgodbe iz domov za starejše v literaturi in politizacija demence. Dogodek je del cikla predavanj O fenomenu starosti. Vstopnice so brezplačne, več informacij ter vstopnice lahko najdete na spletni strani Cankarjevega doma.

V četrtek ob šestih bo v Knjižnici Otona Župančiča potekal dogodek Reflektor: kako se oblast kaže v arhitekturi. Gostja pogovora bo Mateja Kurir, urednica zbornika O oblasti v arhitekturi. Gostja bo govorila o tem, kako spreminjanje arhitekturne krajine v mestu vpliva na življenje njenih prebivalcev in kdo se komu prilagaja – oblast prebivalcem ali obratno.

V petek bo v Moderni galeriji ob 17. uri potekalo vodstvo po razstavi Vedno na voljo, ki mu bo sledila okrogla miza ob izidu zbornika Feministične prihodnosti.

Novičke in dogodke sta pisali vajenki Vika in Katja.

Foto: PublicDomainPictures.net