V ponedeljek se je v organizaciji Študentske organizacije Slovenije in Študentskega sveta FDV-ja odvila okrogla miza o noveli Zakona o visokem šolstvu. Za mizo so sedeli predstavniki deležnikov pri pisanju novele - predstavnik ministrstva, rektor Univerze na Primorskem, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, predstavnica NAKVIS-a in novi predsednik Študentske organizacije Slovenije. Skoraj dve uri dolga razprava se je vrtela okoli novosti, ki jih prinaša novela, še bolj pa okoli tistega, česar ne prinaša. Študenti in sindikati so si bili še posebej enotni pri nekaterih spornih temah, kot so internacionalizacija, ki je drugo ime za ustvarjanje profita na plečih tujih študentov, možnost plačljivega nadstandarda in prehod na institucionalno akreditacijo fakultet, ki bo najverjetneje pripeljala do nižje kvalitete samega študija.

Razprava se je zaključila z ugovorom akademskih delavcev, da so členi napisani preveč ohlapno in se lahko izkoriščajo za različne namene in interese. Predstavnik ministrstva je epileptično prikimaval z glavo ob vsakem predlogu in si mrzlično zapisoval konstruktivne predloge. Ali je zares poslušal in si beležil predloge, pa bomo videli zelo kmalu, javna razprava se je namreč končala pred točno dvema dnevoma.

Po noveli Zakona o visokem šolstvu, ki jo sedaj čaka še koalicijsko usklajevanje, pa nas zdaj očitno čaka še sprememba zakonodaje na področju študentskega organiziranja. Skupina Iskra bo jutri predstavila novelo Zakona o skupnosti študentov, ki naj bi urejal predvsem pravni status študentskih organizacij, ki upravljajo z milijoni javnih sredstev, a se rade označujejo za osebe zasebnega prava. O namenu novele, ki naj bi razrešila tovrstne dileme in povrnila avtonomijo študentskemu organiziranju, smo govoril s študentskim poslancem Juretom Novakom:

Izjava

Kakšen odziv pa na predlagano novelo pričakujejo od študentskih organizacij?

Izjava

Seveda je za sprejem novele ključna podpora parlamentarnih strank. Na katere stranke računajo, pojasni Novak:

Izjava

Več o predlagani noveli Zakona o študentskem organiziranju bomo povedali po njeni jutrišnji predstavitvi, ki se ima zgoditi ob 11. uri na Metelkovi 6.

Kot smo poročali že v petkovi ediciji oddaje Kaj pa Univerza?, želi vodstvo zagrebškega filofaksa pod svoje okrilje sprejeti Katoliško bogoslovno fakulteto, ki je sicer del tamkajšnje univerze, a medse sprejema le študente, ki so opravili zakramente in imajo priporočilo lokalnega duhovnika. Na temo rekatolizacije univerzitetne sfere je včeraj na zagrebški filozofski fakulteti v organizaciji Akademske solidarnosti potekala tribuna, na kateri so razpravljali o predlagani združitvi. O odzivu na tribuno nam je več povedal Nikica Kolar:

Izjava

Slednja se je po mnenju sogovorca tudi edina držala teme, torej samega sporazuma, medtem ko so se prispevki ostalih ter vprašanja iz publike na koncu prevesili v kulturni boj med liberalci in klerikalci:

Izjava

O situaciji v Zagrebu bomo še pisali, sedaj pa v Srbijo: Letos mineva deset let, odkar so se na tamkajšnje fakultete vpisali prvi bolonjski študenti. Od takrat so se vsako leto soočali s protesti proti nepravilnostim, ki jih je prinesla implementacija novega sistema. Zato je danes v Novem Sadu na sporedu tribuna z naslovom Študentski premik in perspektive študentske borbe v Srbiji. Več o tribuni bo povedal Aleksandar Matković, eden izmed govornikov na tribuni:

Izjava

Matković je govoril tudi o stanju bolonjskega študija:

Izjava

Še skok na tuje: revija hongkonške univerze Undergrad je že drugič v dveh letih pozvala, da bi moral Hongkong postati suverena država. Članek poziva, da naj se po preteku sporazuma med Kitajsko in Veliko Britanijo leta 2047 v Hong Kongu vzpostavi demokratična vlada, ki bi bila neodvisna od Kitajske, saj je trenutna pod pritiski Kitajske komunistične partije le njena marioneta. Vladni odziv na članek je bil, da že zdravi razum narekuje, da je Hongkong bil del Kitajske že od antike in bo to tudi ostal, urednik revije pa pravi, da je Hongkong sam odgovoren za svojo prihodnost. Članek je povzročil razburjenje, saj je tema o odcepitvi mesta še vedno zelo občutljiva, kljub temu pa hongkonška univerza temo uspešno javno naslavlja.

Ruska vlada bo zaradi finančnih težav v okviru nacionalne reforme visokega šolstva znatno znižala vpise v tehnične smeri na univerzah. To je že sprožilo kritike nekaterih članov parlamenta, vesoljske industrije in inženirskih podjetij, ki pravijo, da bo to vodilo k primanjkljaju strokovnjakov. Tako bodo od 55 tehnično usmerjenih programov, ki se trenutno izvajajo v Rusiji, naslednje leto ostali le trije. Njihovo ministrstvo za izobraževanje in tehnologijo je pojasnilo, da bo ocena, koliko strokovnjakov potrebujejo, osnovana na domačem trgu dela. S tem želijo preprečiti usposabljanje odvečnega števila oseb, ki se po končanju šolanja ne bi mogli zaposliti. Naj živi usmerjeno izobraževanje!

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes bo v organizaciji študentske Iskre na Fakulteti za družbene vede ob 16. uri potekala razprava z naslovom Vzpon desnice. Razpravljalo se bo o vse močnejših skrajno desnih gibanjih, tako na ulici kot v parlamentih, o odzivu Evrope na prihod beguncev in o vse bolj mainstream fašističnem diskurzu. Gostje bodo Mojca Pajnik, Boštjan Remic, Metka Mencin-Čeplak, Tadej Troha in radijec Jernej Kaluža.

Sindikat vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture pripravlja omizje z naslovom Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Dogodek bo potekal v sredo, 30. marca, ob 15.30 uri na sedežu SVIZ-a, namen omizja pa je ozaveščanje o multikulturni realnosti v vzgoji in izobraževanju, prispevati k strpnosti in odpravljanju strahov pred begunci in migranti, prikazati učinkovite vzgojno-izobraževalne prakse ter podpreti zaposlene v vrtcih in šolah pri vključevanju otrok priseljencev v naš vzgojno-izobraževalni sistem.

 

Ne pozabite, da še vedno praznujemo 10. obletnico zasedbe Tovarne Rog, kjer se bodo še ves teden odvijali raznorazni dogodki. Več o programu na vašem najljubšem socialnem omrežju.

Novice smo pripravili Tine, praktikant Janže in Arne.