V ponedeljek je predsednik Državnega zbora Milan Brglez v zakonodajni postopek vložil predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki so ga pripravili v Študentski organizaciji Slovenije. Kaj točno novi zakon prinaša, nam je pojasnil predsednik Študentske organizacije Slovenije Aleksandar Spremo.

Izjava

Včeraj se je izvršni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture odločil, da bo 20. junija organiziran protest delavk in delavcev iz plačilne skupine J ter pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic ter vzgojiteljev. Kot smo poročali že prejšnji teden, so na glavnem odboru sindikata nezadovoljni, saj predlog za odpravo anomalij izrazito selektivno zvišuje plače zaposlenim z univerzitetno izobrazbo, za nižje izobražene pa ne poskrbi, česar ni mogoče razumeti kot odpravo anomalij. Zaradi nesoglasij in neupoštevanja dogovorov predlagajo, da se v prvi fazi podpiše dogovor o povišanju plač za zaposlene do vključno 26. plačilnega razreda, ki bi najslabše plačanim v javnem sektorju povišanje plač omogočil že s 1. julijem.

V Bruslju so pretekli teden izdali izsledke raziskave o avtonomiji univerz, ki jo je opravila Evropska zveza univerz za lansko leto. V raziskavo je bilo vključenih 29 držav, med njimi tudi Slovenija. Preverjali so finančno, kadrovsko, organizacijsko ter študijsko avtonomijo univerz. Na samem vrhu se po organizacijski avtonomiji nahaja Velika Britanija, po finančni in kadrovski Luksemburg ter po študijski avtonomiji Estonija. Slovenija se je v vseh kategorijah uvrstila šele v drugo polovico analiziranih držav. Tako je glede na organizacijsko avtonomijo zasedla 16. mesto, po finančni avtonomiji je na 18. mestu, po kadrovski na 24. ter po študijski avtonomiji šele na 25. mestu.  

Prejšnji teden je Finančna uprava Republike Slovenije izdala sklep, s katerim je začela nekaj več kot pol milijonsko izterjavo v zvezi s sodbo zoper nekdanjega dekana Fakultete za management Egona Žižmonda in nekdanjo direktorico Nado Trunk Širca, ki naj bi bila odgovorna za nezakonite vpise študentov. Na univerzi se z odločitvijo sodišča ne strinjajo in pravijo, da so že lanskega aprila podali predlog za obnovitev postopka, kar je bilo po njihovem mnenju tudi edino legitimno pravno sredstvo. Poudarjajo, da niso imeli možnosti sodelovati v pravnem postopku in zato tudi niso mogli predstaviti svojih argumentov ter dokazov. Sodišču si želijo predvsem pojasniti, da v tem primeru ni šlo za vpise v absolventni staž, kot to trdi državno tožilstvo, pač pa za vpis v redni akreditirani študijski program, kar pa pravno nikakor ni sporno.

Izredni dogodki na Univerzi v Mariboru se kar vrstijo. Če smo še prejšnji teden poročali o spornih spremembah Statuta Univerze v Mariboru, so ta teden spet na vrsti obtožbe na drugo temo. Pretekli teden je namreč potekala glavna obravnava v zasebni tožbi, ki jo je lanskega novembra vložil rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar zoper predsednico Visokošolskega sindikakta Slovenije na Mariborski univerzi Marijo Javornik Krečič, ker je rektorjev odziv na temo očitkov o spolnem nadlegovanju na rektoratu v članku za časnik Večer  označila  za seksizem. Rektor Igor Tičar se zaradi tega namreč počuti izjemno užaljenega, saj meni, da je v svoji karieri vedno deloval proti seksizmu. Pravi, da je glede primera Lorenčič sprožil vse potrebne postopke v skladu s statutom in poslovnikom univerze. Na sodni obravnavi je spregovoril tudi o aktualnih očitkih na njegov račun - torej glede spornih sprejetih Predlogov sprememb Statuta Univerze v Mariboru. Tičar je poudaril, da je bil zakonito izvoljen za rektorja in ga zato žalostijo očitki, da si želi nezakonito ostati na položaju.

Predsednica Visokošolskega sindikata Slovenije na Mariborski univerzi Marija Javornik Krečič tožbo rektorja vidi predvsem kot, citiram, “maltretiranje in discipliniranje tistih, ki si upamo dvigniti glas ob nepravilnostih, ki se dogajajo na univerzi”, konec citata. Predsednica na sodni obravnavi od svojega stališča in besed  ni odstopila. V primeru, da bo sodišče ugodilo tožniku, Javornik Krečičevi grozi denarna kazen ali do šest mesecev zapora. Tičar pa si želi predvsem javnega opravičila, česar pa od predsednice, kot kaže, ne bo dobil.

Poglejmo še, kaj se je pretekli teden dogajalo onkraj naših meja. V Kolumbiji so po celi državi množično protestirali profesorji. Na ulicah se jih je zaradi slabih razmer v izobraževalnem sistemu zbralo skupno več kot tristo tisoč. Od vlade zahtevajo višje plače, boljše delovne pogoje ter povečanje investicij v javno izobraževanje.

Na Filipinih so pretekli teden pred pristojnim Ministrstvom za šolstvo protestirali dijaki in študentje iz vseh koncev države. Pokonci jih je spravilo novo povišanje šolnin tako na osnovnih, srednjih kot tudi na višjih šolah. Zaradi te uvedbe nekateri otroci ne bodo mogli obiskovati niti osnovne šole, vse skupaj pa bo na starše prelilo še večje finančno breme.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob 18. uri bo v Trubarjevi hiši literature okrogla miza z naslovom Misliti vsakdanje življenje. Pogovor bo vodila Tanja Lesničar-Pučko, glavne govornice pa bodo Metka Mencin Čeplak, Tanja Rener in Mirjana Ule. Pogovarjali se bodo, kako in kdaj je sociologija »odkrila« vsakdanje življenje in ga pripoznala kot pomembno in pomenljivo področje socioloških teoretizacij in raziskovanj.

Takoj po koncu okrogle mize pa vas ob 20. uri čaka še predavanje v okviru cikla psihoanalitičnih večerov Banket Lacan v režiji Borisa Brezovaca. Glavna tema predavanja bo Gledališče kot hrbtna plat psihoanalitičnega diskurza. Predavanje bo izpostavilo vprašanje, ali umetnost še lahko opravlja funkcijo zrcaljenja kapitalističnega diskurza ter s tem ustvarja možnost subverzivnega izkustva.

Novice je spisal vajenec Dejan.