Julija bo mestni svet občine Ljubljana odločal o predlogu o zvišanju cen vrtcev za starše za 14 odstotkov. Cene vrtcev se sicer niso zvišale od leta 2008, v teh 11 letih pa so se stroški za zaposlene v vrtcih povečali za 21, 5 odstotka, povprečne mesečne plače prebivalcev Ljubljane pa za 26, 2 odstotka. Fiksni stroški poslovanja vrtcev so se zvišali za 13 odstotkov, del proračuna, namenjenega financiranju vrtcev, je letos narasel na 51, 6 milijona evrov, medtem ko je leta 2008 znašal 42, 6 milijona evrov. Mestna občina Ljubljana investicijsko vzdrževanje vrtcev financira sama in je med letoma 2006 in 2019 za vzgojo in izobraževanje namenila 246 milijonov evrov.

Zvišanje enotnih cen vrtcev bi pomenilo, da bodo cene za starše za prvo starostno obdobje otrok, to so otroci med 1. in 3. letom, v drugem dohodkovnem razredu narasle z 39 na 44 evrov, v devetem dohodkovnem razredu pa s 321 evrov na 366 evrov. Starši bodo, če bo predlog sprejet, krili 28, 9 odstotka stroškov, kar je za 2, 7 odstotka več kot doslej. Ljubljanski vrtci so sicer med cenejšimi v državi in bodo s podražitvijo spadali v državno povprečje, vključenost otrok v predšolsko izobraževanje pa je 92-odstotna, kar presega tako slovenska kot tudi evropska povprečja.

Premier Marjan Šarec je 17. junija v državnem zboru v odgovoru na poslansko vprašanje Blaža Pavlina, poslanca NSi, navedel, da novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Zasebne šole so po zakonu namreč dolžne zagotavljati zgolj obvezni del pouka, to je 9 predmetov, razširjeni program pa določajo same s svojimi akti. Javne šole so medtem dolžne zagotavljati tako obvezni kot razširjeni program, ki vsebuje 18 predmetov. V odločbi ustavnega sodišča je zapisano, da se iz javnih sredstev financira obvezno osnovnošolsko izobraževanje. Z novelo, ki je bila potrjena prejšnji četrtek, bo 100-odstotno financiran tudi obvezen program v zasebnih šolah, razširjeni program zasebnih šol pa ne bo deležen nobenega financiranja.

Starši otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, so se danes ob 10. uri zbrali na protestnem shodu pred državnim zborom, kjer pravkar poteka 6-urna razprava o vladnem predlogu. Hkrati se v državnem svetu odvija posvet o javnem in zasebnem šolstvu, na katerega so bili povabljeni le podporniki zasebnega šolstva.

Včeraj se je na Ptuju odvil peti javni posvet o prihodnosti vzgoje in izobraževanja. Udeleženci so na posvetu opozorili na problem enačenja poklicne in splošne mature, navezujoč se na vpise na univerze. Mnenje o tem je na dogodku podal Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj.

Izjava

Svoje stališče je delil še predsednik komisije za splošno maturo Blaž Zmazek.

Izjava

Na sestanku 12. junija so predstavniki MIZŠ-ja in Sviza razpravljali o težavah mobilnih učiteljev, ki zahtevajo ureditev svojega položaja. Ministrstvo naj bi v enem tednu - torej do danes - pripravilo odgovor na zahteve Sviza. Okoli 360 mobilnih učiteljev izpostavlja predvsem problem plačila prevoza. Ti se na različne šole in zavode vozijo s svojimi avtomobili, pri čemer dobijo povrnjenih 8 odstotkov cene litra bencina za kilometer, medtem ko kolektivna pogodba določa plačilo 30 odstotkov cene litra bencina. Sviz zahteva, da naj se povračilo stroškov prevoza uskladi s kolektivno pogodbo. Zahtevajo še ureditev napredovanja v nazive, ki v zakonu ni jasno določeno, in ukrepe za povečanje števila mobilnih učiteljev, saj teh primanjkuje.

Senat Univerze v Mariboru je na včerajšnji seji imenoval novo direktorico Študentskih domov. Izbrali so sedanjo začasno direktorico Majo Krajnc Ružič, za mesto direktorja pa je kandidiral tudi bivši mariborski župan Andrej Fištravec. Prav tako je včeraj komisija za nagrade Univerze v Mariboru obravnavala kandidaturo bivšega rektorja Igorja Tičarja za pridobitev častnega naziva zaslužni profesor in jo enoznačno zavrnila.

TUJINA

Poglejmo še izven državnih mej. Pakistanska vlada namerava za 37 odstotkov znižati višino sredstev za financiranje  visokošolskih institucij, čeprav ta predstavljajo 70-odstotni delež celotnega proračuna. Nova vlada premierja Imrana Khana, ki je na oblasti od avgusta 2018, je v času volitev sicer poudarjala, da namerava zvišati sredstva za financiranje visokega šolstva. Obenem pa vlada še vedno ni sprostila 50 odstotkov sredstev, ki bi jih Komisija za visoko šolstvo morala prejeti že lani, zaradi česar so se institucije po pomoč morale obrniti na dobrodelne ustanove. Krčenje proračuna lahko pomeni zvišanje cen šolnin za študente, prekinitev novih štipendijskih programov in zmanjšanje sredstev za raziskovalno dejavnost.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Fakulteta za matematiko in fiziko v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s podnaslovom “Humanistika, to si ti!” v petek, 21. junija, vabi na dan odprtih vrat ob poletnem solsticiju na astronomskem observatoriju. Za dopoldanski program je vstop prost, za obisk večernega termina pa je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice na naslovu @email.

Do 20. septembra lahko dijakinje in dijaki, ki bodo v šolskem letu 2019/2020 začeli obiskovati 1. letnik srednjega poklicnega izobraževanja, oddajo vlogo za pridobitev štipendij za deficitarne poklice. Podeljenih bo 1000 štipendij v višini 100 evrov mesečno za celotno obdobje izobraževanja.

Filozofska fakulteta in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 14. novembra 2019 organizirata okroglo mizo Jezik in spol. Posvet bo potekal v obliki referatov; rok za oddajo povzetka referata, ki šteje tudi kot prijava na konferenco, je 30. 9. 2019.

Študentkam in študentom med še trajajočim izpitnim obdobjem priporočamo obisk 60. edicije ljubljanskega jazz festivala, ki dogodke v parku za Cankarjevim domom ponuja čisto zastonj.