Začenjamo na Štajerskem. Pred dvema tednoma smo poročali o novem etičnem kodeksu Univerze v Mariboru, ki pa je bil že isti teden kršen. Riko Novak, ki je v preteklosti proti plačilu ponujal pisanje diplomskih nalog, je namreč na Ekonomsko-poslovni fakulteti začenjal postopek imenovanja v naziv visokošolskega učitelja. Novak je očitno klonil pod medijskim pritiskom in zgražanjem javnosti, saj je kmalu zatem zaradi osebnih razlogov prekinil habilitacijski postopek. Tako je tudi odpadlo njegovo predvideno predstavitveno predavanje.

Senat Univerze na Primorskem pa je pred slabim tednom z dvotretjinsko večino sprejel sklep o izločitvi Znanstveno-raziskovalnega središča izpod okrilja univerze. Predlog o prenehanju članstva je sicer omenjeno središče že novembra podalo samo. Po besedah vodstva ZRS, da v okviru delovanja na Univerzi na Primorskem pod vodstvom rektorja Dragana Marušiča ne vidi prihodnosti. Motijo jih številne nepravilnosti, ki so na omenjeni univerzi postale že stalen modus operandi. Mednje sodijo poseganje v statut, podajanje izrednih odpovedi posameznikom in nepravilnosti pri financiranju. Direktor ZRS Rado Pišot je sicer neuspešno kandidiral na nedavnih rektorskih volitvah.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namerava v prihodnjih mesecih pripraviti predlog celovite ureditve ustanavljanja zasebnih šol. Tak predlog prihaja na plan tik pred iztekom roka za odpravo neustavnosti, ki ga je pred enim letom določilo ustavno sodišče. To je namreč 4. decembra lani ugotovilo, da je zakon v delu, ki določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira zgolj v višini 85 odstotkov, v nasprotju z ustavo. Ministrica Maja Makovec Brenčič je hkrati poudarila, da zasebne šole, ki izvajajo javne programe, razumejo kot bogatenje šolskega prostora. To seveda ne bi moglo biti dlje od resnice, saj zasebne šole bogatijo zgolj žepe njihovih ustanoviteljev.

Medtem pa bodo morali na ljubljanskih fakultetah vračati nezakonito izplačane dodatke. Vodilni in nekateri zaposleni na 11 fakultetah so si namreč v času varčevanja izplačevali dodatek za stalno pripravljenost, do katerega pa niso bili upravičeni. Nezakonitost takšnega početja so na ministrstvu za izobraževanje opazili v začetku leta, po opravljeni preiskavi pa je inšpektorat za javni sektor zahteval, da fakultete izplačane dodatke vrnejo. Med fakultetami, ki bodo morale denar vračati, še posebej izstopa ekonomska fakulteta, na kateri je bilo izplačil deležnih kar 60 zaposlenih, ki so si skupno izplačali kar 150 tisoč evrov. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo bo morala vrniti 42 tisoč evrov, filozofska fakulteta pa 33 tisoč. Zneske, ki so znašali od nekaj sto pa vse tja do nekaj tisoč evrov mesečno, so si povečini izplačevali dekani, prodekani, tajniki in tudi nekateri profesorji.

Ljubljanski nadškof in predsednik komisije za Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Stanislav Zore je nedavno razburil javnost z izjavo, da bodo otroci z morebitno uveljavitvijo novele Zakona o zakonski zvezi v šolah podvrženi poučevanju v ateistični ideologiji. O tem, kako so ob strogi ločitvi cerkve in države takšne izjave sploh mogoče, smo govorili s predsednikom SVIZ-a Branimirjem Štrukljem:

klik

Opozoril je tudi na neodzivnost Ministrstva za izobraževanje:

klik

Pred slabima dvema tednoma smo poročali o masovnih zasedbah šol v São Paulu, ki so nastale kot odgovor na napovedano reformo guvernerja Geralda Alckmina. Ta se je očitno pritiska ustrašil in kmalu zatem napovedal, da bo reformo odložil vsaj do leta 2017. Na številnih šolah so njegovo napoved slavili kot zmago in prekinili zasedbe. A večina šol je v svojih zahtevah presegla zgolj nasprotovanje reformi in začela opozarjati na splošno klavrno stanje, v katerem je brazilsko šolstvo in tudi družba nasploh. Zasedbe in protesti se tako kljub dobljeni bitki nadaljujejo, veliko študentov in profesorjev pa se boji, da je guvernerjeva napoved zgolj piarovsko preračunavanje in poskus omilitve situacije. Protestniki nasprotujejo odlogu reforme in zahtevajo njeno popolno umaknitev. Zasedbe so se v zadnjih dneh celo razširile čez meja zvezne države. Tako so v bližnji zvezni državi Goiás v preteklih dneh zasedli nekaj deset šol.

Medtem pa smo na Vzhodu ponovno priča kitajskim apetitom po Afriki. Kitajski predsednik Xi Jinping je namreč napovedal 10 velikih ukrepov, s katerimi se bodo v prihodnjih treh letih zbližali s črno celino. Mednje sodijo gradnja novih šolskih centrov, študentske izmenjave in akademske konference. Prav tako načrtujejo kmetijsko modernizacijo okoli 100 afriških vasi, tja nameravajo poslati 30 ekip strokovnjakov. Celoten projekt zbliževanja bo Kitajce stal kar 60 milijard dolarjev.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob šestih popoldan v prostorih Živka Skvotca, tako kot vsako sredo, poteka bralni seminar z naslovom “Metafizika - zdaj!”. Mentor seminarja je Jan Princl, z njim pa boste brali in debatirali o tekstih klasikov, kot so Platon, Descartes in Hegel.

Če vam bodo vsi ti znalci preveč najedali, pa lahko ob osmih zvečer pobegnete v prostore KUD France Prešeren, kjer bo potekalo brucovanje oddelka za filozofijo. Dogodek organizira nihče drug kot Študentsko filozofsko društvo, vstopnina pa znaša 3 evre in pol, v zameno za katere boste deležni pijače dobrodošlice.