Bralno društvo Slovenije bo ob mednarodnem dnevu pismenosti 9. septembra v Klubu Cankarjevega doma priredilo posvet "Katerega spola so knjižni molji?" s podnaslovom Kako, koliko in kaj berejo bralci - in kako, koliko in kaj bralke. Na dogodku bodo domače in tuje strokovnjakinje in strokovnjaki govorili o razlikah med bralnimi navadami deklic in dečkov, žensk in moških. Posvetili se bodo predvsem mlajšim generacijam, ki poleg s papirja pogosto berejo tudi z digitalnih predlog. Ena tovrstna primerjava razumevanja in pomnjenja branja v tiskani ter digitalni obliki je bila v sklopu metaraziskave E-READ: Evolution of Reading in the Age of Digitalisation predstavljena že konec februarja na Pedagoškem inštitutu. 

Sodelavci Društva Bralna značka Slovenije bodo razlike pri branju med spoloma v osnovni šoli predstavili z analizo podatkov, ki so jih zbirali več kot deset let, knjižničarke in knjižničarji bodo govorili o udeležencih bralne značke za odrasle, svojo analizo pa bodo podali tudi vodje bralnih skupin v domovih za starejše in člani projekta Javne agencije za knjigo Vključujemo in aktiviramo. Posvet se bo s predavanjem zaenkrat neznanega gosta nizozemske organizacije Stichting Lezen, ki se ukvarja s širjenjem bralne kulture med mladimi, pridružil evropski kampanji Evropa bere, ki jo vodi konzorcij EURead.

Nadaljujemo z jezikom. Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) poroča, da je ekipa slovenskih dijakov na mednarodni lingvistični olimpijadi v Yonginu v Južni Koreji edina osvojila ekipno zlato medaljo. Na 17. mednarodni olimpijadi je sodelovalo 54 ekip iz 36 držav, udeleženke in udeleženci pa so tekmovali v individualnih in ekipnih nalogah. Na triurnem ekipnem tekmovanju so si tekmovalke in tekmovalci ogledali posnetke gimnastičnih nastopov in nekaj zapisov za opis elementov, ki jih izvajajo telovadci, nato pa so morali ugotoviti, kakšen je sistem zapisovanja.

ZOTKS sicer deluje na različnih področjih tehnike in tehnologije, biologije, kemije, modelarstva in kmetijstva z namenom dvigovanja priljubljenosti znanosti ter razvijanja ustvarjalnosti in inovativnosti med otroki ter mladimi.

Če smo danes jezikavi, dajmo besedo še umetni inteligenci. Marko Robnik Šikonja, predstojnik Katedre za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je v oddaji na Valu 202 predstavil zmožnosti in omejitve izražanja umetne inteligence. Robnik Šikonja poroča, da želijo z novimi matematičnimi orodji modelirati tisto, kar sicer počnejo možgani, pri čemer so zaenkrat že delno uspešni, razsežnosti jezika pa ostajajo v domeni človeške vrste.

Ena izmed omejitev umetne inteligence v slovenskem prostoru je prav slovenščina, saj je slovenskih besedil precej manj kot na primer angleških. Umetna inteligenca se na podlagi besedil nauči strukture jezika, oblikovanja stavkov in razlikovanja med slogi, kar je pri manjši količini stavčnih struktur težje. Druga omejitev je pomanjkanje poznavanja pravih modelov za integracijo znanja, s katerimi bi umetna inteligenca uspešno obvladala daljše odvisnosti med dogodki in povedmi. Robnik Šikonja za konec dodaja, da umetna inteligenca še ni sposobna svoje interne logike zgodbe, ki je pri pisanju romanov ali pesmi nenazadnje ključna. Tako moramo tudi pri otrocih spodbujati branje in pisanje, saj bodo njihove zgodbice še nekaj časa precej zanimivejše od računalniških.

European Education Policy Network je izbrala 10 najbolj navdihujočih projektov, financiranih s strani Evropske komisije. Dva izmed izbranih projektov imata slovenske partnerje. Prvi projekt z imenom ROKA v ROKI, v katerem kot partner sodeluje Pedagoški inštitut, se ukvarja s celostnim pristopom k razvijanju socialnih in čustvenih spretnosti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost. Namen projekta je ustvariti program spodbujanja socialno-emocionalnih in medkulturnih kompetenc, s katerimi bi v vzgojno-izobraževalnih institucijah ustvarili sprejemajoče okolje za vse otroke in tako preprečili diskriminacijo ter segregacijo manjšin oziroma ranljivejših skupin.

V projektu LeadCareer, ki se osredotoča na karierni razvoj pedagoških delavcev, pa sodeluje Šola za ravnatelje. Projekt deluje z namenom krepitve znanja in veščin strokovnih delavcev v vzgoji ter izobraževanju, saj sistematično razvijanje kapacitet za razvoj učiteljic in učiteljev trenutno ne obstaja. V okviru projekta je bil oblikovan tudi kurikul za karierni razvoj učiteljev, s katerim želijo udeleženke in udeležence spodbuditi k upoštevanju teoretičnih ter praktičnih znanj za boljše delo v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Kaj pa govorijo tuji jeziki?

Na Šrilanki so študenti ponovno protestirali, kar se je od lanskega avgusta zgodilo že večkrat. Vlada namreč želi legalizirati privaticijo univerz. Tamkajšnji študenti so bili  že leta 2012 odstranjeni s kampusa univerze Sri Jayawardenapura, potem ko so protestirali, ker naj bi jim vlada grozila in kršila njihove pravice, prav tako pa so opozarjali na namero privatizacije univerz, ki bi izključevala upravičenost študentov do breplačne izobrazbe. V tistem času so se pojavile tudi govorice, da profesorji od študentk zahtevajo opravljanje testa nedolžnosti, študentske proteste pa so želeli preprečiti z vojaško silo.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V preddverju Festivalne dvorane na Bledu bo v petek ob 18. uri otvoritev razstave študentk in študentov arhitekture Univerze v Ljubljani z naslovom “ZGODOVINA PRIHODNOSTI - Case study Bled”. Z razstavo razmišljajo o novih rešitvah za obljuden kraj, ki ga opišejo kot “seštevek mnogih kolektivnih in individualnih vizij, ki so se zgradile na njegovih bregovih – vedno v razkoraku med našo predstavo o tem prostoru in njegovo realno podobo”. Razstava bo na ogled do 25. avgusta.

Komisija za priznanja in nagrade Pedagoškega inštituta v sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) za leto 2019 razpisuje priznanje za najboljše doktorsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja ter priznanje za življenjsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja.

Rok za prijavo predlogov je 16. avgust 2019, priznanja pa bodo podeljena na znanstveni konferenci Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju, ki letos nosi podnaslov Mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja in bo potekala 18. in 19. septembra.