Ministrstvo za šolstvo je v vladno proceduro poslalo novelo Zakona o visokem šolstvu in predlog Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov. Kljub temu da novela ZViS ugodi nekaterim zahtevam deležnikov, pa to nikakor ne pomeni, da je primerna oziroma zadovoljiva za vse študente in zaposlene na univerzi. Najnovejša uredba o financiranju pa še posebej buri duhove.

Medtem ko ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič vztrajno zatrjuje, da so bili vsi deležniki s spremembami v uredbi seznanjeni, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič nasprotno pravi, da je ministričina izjava neresnična in da gre po vsej verjetnosti za zavestno laž. Razloži, da so s člani delovne skupine celo protestirali, ker z glavnimi točkami uredbe niso bili seznanjeni, čeprav jim je bilo zagotovljeno, da bodo o njej razpravljali. Hkrati pa je že potekala zgolj dvodnevna javna razprava, o kateri prav tako niso bili obveščeni, zato so jo zamudili.

Kot smo že poročali, dotična uredba ponovno uvaja glavarinski sistem, ki je bil sicer že opuščen leta 2011, saj je bil neučinkovit oziroma škodljiv. Zapoveduje namreč, da o količini denarja za študijsko dejavnost soodloča predvsem število vpisanih študentov in število diplomantov, kar zavode sili v zniževanje izpitnih kriterijev. Ključni razlog za ogorčenje pa je dejstvo, da bodo manj denarja dobile fakultete, ki so v minulih letih zavestno ali po sili razmer krčile število vpisanih. Ministrstvo poudarja, da bo trenutna uredba veljala le nekaj mesecev do začetka novega študijskega leta, ko naj bi bila sprejeta novela Zakona o visokem šolstvu. Po tem bodo morali sprejeti novo uredbo, ki se bo skladala z novelo ZViS. Upamo, da je ne bodo ponovno pisali samovoljno in na lastno pest.

Rektor Univerze v Mariboru je za novega tajnika univerze za obdobje štirih let imenoval Mladena Kraljića, ki je bil do sedaj pomočnik glavnega tajnika za mednarodno sodelovanje, zadnja dva meseca pa je opravljal naloge glavnega tajnika univerze po pooblastilu. Imenovanje Kraljića sledi dogajanju pred meseci, ko je rektor zaradi očitkov zaposlenih o zlorabi položaja in spolnega nadlegovanja preklical pooblastila za opravljanje funkcije dotedanjemu glavnemu tajniku Teodorju Lorenčiču.

Selimo se čez lužo. V Santiagu v Čilu je bilo včeraj aretiranih 19 študentk in študentov po tem, ko je več deset študentov vdrlo v predsedniško palačo v znak protesta proti visokošolskim reformam, ki jih uvaja vlada predsednice Michelle Bachelet. Slednja je v času, ko se je potegovala za svoj drugi mandat, študentom obljubila brezplačno javno šolstvo, a svoje obljube ni izpolnila v celoti. Brezplačno bo lahko študiralo le 150.000 najbolj deprivilegiranih študentov, ostali pa skrajno nezadovoljni vztrajno zahtevajo brezplačno šolstvo za vse.

Dansko ministrstvo za visokošolstvo je zaskrbljeno zaradi znatnega povečanja števila tujih študentov iz Evropske unije in evropskega prostora. Tuji študenti so namreč na Danskem upravičeni do posojil in štipendij, če so zaposleni od 10 do 12 ur na teden in si s tem pridobijo status delavca migranta. Minister za izobraževanje je zaskrbljen, da bo do sredine leta 2016 davkoplačevalski denar, namenjen tujim študentom, pošel. Poleg tega pa kritizira študente, ki po pridobljeni izobrazbi ne ostanejo in delajo na Danskem, ampak se raje vračajo domov.

23. junij, datum, ko bodo prebivalci Velike Britanije na referendumu odločali o možnosti izstopa iz Evropske unije, se naglo približuje. Kaj bi to pomenilo za visokošolstvo? Število tujih študentov, ki bi bili po tem obravnavani kot mednarodni študenti, bi se najverjetneje znižalo, saj bi njihove šolnine močno poskočile. Domačim študentom pa bi to prineslo več prostih mest na univerzi, a bi bili prikrajšani za mednarodne izmenjave. Nekateri opozarjajo tudi, da bi britanske univerze izgubile delež financiranja, ki ga je Evropska unija namenila raziskovalnim dejavnostim.

Študentski obvestilnik 

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani tudi letos organizira sejem akademske knjige Liber.ac, ki se ga lahko udeležite še danes in jutri v parku za fakulteto. Razstavljavci bodo predstavljali in hkrati kupcem ponujali novosti s področja akademskega tiska, spremljevalni program pa bo tokrat potekal v znamenju 20. obletnice Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete pod naslovom Potovanje na Vzhod.

Danes ob 17. uri pa vsi prav lepo vabljeni v Tovarno Rog, kjer se bomo na Štafeti mladosti za neomejen Rog uporabe skupaj zoperstavili načrtom občine, ki si prizadeva trenutni avtonomni in kulturni center porušiti, da bi lahko tam postavila še en klasični potrošniško usmerjen objekt.  

Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani jutri od 8.30 naprej v tako imenovanem Študentskem Kampusu organizira posvet o visokem šolstvu z naslovom Doktorski študij v Sloveniji.

Ta petek in soboto bo v KUD-u France Prešeren v organizaciji študentskega društva Iskra potekal že drugi festival Rezistenca. Kakšen je namen festivala, razloži članica društva Romana Gerjevič:

Izjava

Pestri program vključuje tako izobraževalne in umetniške kot glasbene vsebine. Študenti in študentke pa ste še posebej vabljeni na okroglo mizo o študentskem organiziranju, ki se bo odvila na prvi festivalski dan ob 17-ih. Gerjevič pove več o vsebini dotične okrogle mize:

Izjava

Prispevek za koncertni del festivala Rezistenca, namenjen poplačilu stroškov dogodka, šteje 5 evrov. Vabljeni!

Novice je spisala Aicha.