V današnjih akademskih novicah bomo še naprej sledili in poročali o globalnih trendih degeneriranja, uničevanja in poblagovljanja univerze, višjega šolstva in študentske skupnosti. Tako prisluhnite novim menedžerskim trendom v Veliki Britaniji, elitnim tendencam fakultete v Franciji in policijskemu nadzoru v Egiptu. Med tem pa se na domači grudi nadaljno bije boj proti predlogu Zakona o visokem šolstvu in predlogu Zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov. Ob tem pa še nekaj novičk, ki nas bojo spomnile kako se naše visoko šolstvo spreminja v podjetje.

Na kraljevem otočju se v Londonu nadaljujejo študentski protesti, ki se borijo proti željam vlade in londonske univerze, da bi tamkajšnji trenutno obstoječi študentski sindikat nadomestili z menedžersko vodenim študentskim servisom. Le zakaj ne bi globalni trendi spreminjanja univerz in vsega povezanega z njimi v menedžerske poslovalnice veljali tudi za londonsko univerzo? Vendar pa se njeni trmasti študentje s tem ne strinjajo. Tako je kar 86 odstotkov udeležencev na zadnjem referendumu novemu predlogu odločno reklo NE! Študente niso prepričale niti obljube o trgovinah, barih in celo fitnes centru v novi študentski poslovalnici. Vendar pa je skupina jeznih študentov v petkovih demonstracijah nenapovedano vkorakala v prostore londonske univerze in prorektorju Adrianu Smithu v pisarni pustila pismo, ki je pozivalo k njegovemu odstopu in vrnitvi sindikata. Na dogodke se je vodstvo univerze prav tako v globalnem trendu odzvalo z vzvišenimi in neodzivnimi pripombami.

Francoska elitna fakulteta Écoles des Mines bo v naslednjem letu za svoje evropske študente podvojila ceno šolnin. Še večje in bolj drastične obremenitve pa bodo deležni študentje iz neevropskih držav, ki bodo morali fakulteti plačati še dodatnih 2000 evrov. Vodstvo utemeljuje višanje svojih šolnin kot nujno potrebno zaradi 20-odstotnega nižanja proračuna s strani države. Vendar pa ob tem ne razložijo, zakaj še dodaten finančni napad na neevropske študente, saj so do sedaj vsi študentje plačevali enako visoke šolnine. Zdi se jasno, da si elitna francoska fakulteta želi le najbolj elitne tuje študente.

V Egiptu je državno sodišče odločilo, da se bo kot varnostna sila na javnih univerzah vrnila policija. Vrnitvi policije v prostore univerze po več kot treh letih naj bi botrovali lanski protesti po odstranitvi Mohameda Morsija s položaja predsednika. V izogib izgredom v prihodnosti, tako vlada kot univerze podpirajo in družno zagovarjajo vrnitev policije v univerzo. Kot opozarjajo in odločitev kritizirajo nekateri člani univerz, lahko prisotnost policije med študenti izzove več nelagodja in jeze. Seveda pa ta manever vladi omogoča tudi večji nadzor nad svojimi potencialnimi političnimi nasprotniki.

Novice v domovini začnimo z navidezno razveseljivimi podatki, da je Slovenija v letu 2012 za raziskovalno-razvojne dejavnosti povečala bruto domače izdatke za 3,8 odstotka. Nekoliko drugačen ton pa novica dobi, ko k temu dodamo podatek, da so bila višja sredstva namenjena le poslovnemu sektorju, med tem ko so se tista, namenjena visokošolskemu, državnemu in zasebnemu nepridobitvenemu znižala. Tako je bil poslovni sektor deležen kar 76 odstotkov vseh za te dejavnosti namenjenih sredstev, medtem ko jih je na primer visokošolski deležen le 11 odstotkov. Seveda pa se opravičeno porajajo dvomi in pomisleki ob tem, kako smiselno in produktivno bi bila porabljena sredstva, če bi se jih več namenilo našemu podhranjenemu visokemu šolstvu.

V ponedeljek se je uradno končala javna razprava o predlogu Zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov, ki na novo ureja študentsko delo. Med bistvene spremembe zakona spadajo štetje študentskega dela v pokojninsko dobo in uradno priznanje kot delovne izkušnje, postavitev minimalne urne postavke in omejitev študentskega dela pri delodajalcih. Ta sprememba in uvedba centralne evidence študentskega dela sta ključna kamna spotike Študentske organizacije Slovenije.

Prav tako socialni partnerji zakonu v določenih točkah očitajo nejasnost, ponovno pa je prisotna tudi neusklajenost z drugimi področji študentske problematike. Predvsem pomanjkanje in nezadostnost štipendij za večino študentov, ki jih v iskanje študentskega dela silijo bolj iz potrebe po preživetju, kot pa iskanju delovnih izkušenj. Prav slednje parole o pozitivnih izkušnjah vključevanja na trg dela in pridobivanja delovnih izkušenj, ki prihajajo tako iz strani ministrstva kot ŠOS-a, delujejo še kako ironično, ko večina študentov opravlja delo v gostinskih dejavnostih. Očitno se predvideva, da bo po študiju večina mladih tudi na svojih delovnih mestih kuhala in stregla kavo.

Največja slovenska fakulteta za družbene vede, FDV je s tem tednom poleg posredovanja znanja pričela tudi s posredovanjem občasnih in začasnih del svojim študentom. Tako je fakulteta nadgradila svojo ponudbo storitvenih dejavnosti in odprla študentski servis, imenovan Karierni center FDV. Študentski servis bo na začetku posredoval le dela, ki jih ponuja FDV, kasneje pa tudi dela drugih ponudnikov. Namena takšnega poslovnega in problematičnega podviga fakulteta ni podala. Vendar pa bomo na radiu o novici podrobneje poročali v naslednjih dneh.

V sredo je na Fakulteti za družbene vede potekala konferenca, na kateri so predstavniki študentov in sindikatov izrazili nestrinjanje s temeljnim elementom predloga Zakona o visokem šolstvu. Ključne probleme predloga zakona nam je podal predstavnik Visokošolskega sindikata Slovenije, doktor Gorazd Kovačič.

Izjava

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki še naprej zatrjuje, da je pri spremembah predloga zakona prisluhnilo kritikam, se je na novinarsko konferenco in memorandum o predlogu Zakona o visokem šolstvu odzvalo z zelo puhlimi in neproduktivnimi izjavami.

Izjava

Mariborska univerza bo svoje lovke razširila v tujino, saj bo po uspešni prijavi na evropsko sofinancirani razpis ministrstva za izobraževanje izvajala projekt internacionalizacije visokega šolstva. Po besedah rektorja Danijela Rebolja so mednarodne dimenzije ene izmed ključnih in bistvenih za inštitucijo, kot je univerza. Kot eno bistvenih prednosti internacionalizacijskega projekta izpostavljajo možnost začasnega zaposlovanja tujih profesorjev in strokovnjakov na mariborski univerzi. S tem pričakujejo izboljšavo izobraževalne izkušnje in seveda tudi prepoznavnost mariborske univerze v tujini. Znotraj projekta pa se bo v nadaljevanju zvrstilo več delavnic in gostujočih predavanj, prvo že danes, ki ga bo podal irski profesor doktor Frank McMahon.

13. marca se bo izvedla še zadnja izmed okroglih miz na temo predloga zakona o študentskem delu v Kopru, ki jo organizira Študentska organizacija Slovenije.