Že dva tedna poročamo o sagi, ki se odvija na področju študentskih pravic. Okrog 2000 študentov in študentk je pred tedni ostalo brez zdravstvenega zavarovanja in ostalih pravic, ki izhajajo iz študentskega statusa. V zvezi s to problematiko so prejšnji četrtek, 19. 10, oškodovani študentje skupaj s študentskim društvom Iskra Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predali javno pismo, v katerem so opozorili na vrsto problematik. Ena od teh je odprava dosedanjih anomalij in povrnitev stroškov oškodovanim študentom, druga zadeva jasno definicijo statusa in pravic v Zakonu o visokem šolstvu, če naštejemo zgolj dve. Podpis k javnemu pismu sta prispevala tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter stranka Levica.

Na strani ministrstva odgovarjajo, da imajo pripravljenih nekaj rešitev, ki bodo rešile nastalo stanje vzporedno, zaporedno in izredno vpisanih študentov, prav tako pa zagotavljajo, da predvidene spremembe zakona ne bodo povzročale novih neenakosti med študenti. Njihovo zagotovilo pravi, da zakon omogoča, da lahko vsak državljan enkrat v življenju brezplačno študira v enem študijskem programu. Poleg let, v katerih traja nek program, pa mu pripada še eno brezplačno leto v primeru ponavljanja in prepisa. V tem primeru bomo lahko še videli, kako bodo podane definicije statusa in interpretacije zakona pri tistih, ki se prepišejo v višjih letnikih in ne v prvem.

Nekaj rešitev za nastale zagate naj bi že uredili v visokošolskem informacijskem sistemu. Ob tem pa so v ponedeljek, 23. 10, v državnem zboru sprejeli Zakon o urejanju položaja študentov. Ta se prav tako dotika problema študentskih pravic. Kljub temu, da so na ŠOS pripravili zakonodajne spremembe, ki so bile realne in ki so upoštevale finančne zmogljivosti državnega proračuna, je bila večina predlogov v teku zakonodajnega procesa spremenjena in dopolnjena. Od predlaganih rešitev so bile naslednje sprejete brez sprememb:

Prvič, študenti na 2. stopnji bolonjskega študija si po novem lahko, tako kot tisti na 1. stopnji, obetajo status študenta do konca študijskega leta, tudi če magistrirajo med letom, statusu pa se bo študent lahko po novem tudi odpovedal. Drugič, MIZŠ bo z enotnim pravilnikom uredilo položaj študentov s posebnimi potrebami, s čimer se bodo poenotile doslej različne prakse posameznih visokošolskih zavodov. Tretjič, dijaki in študenti, ki prejemajo štipendijo, bodo lahko tudi med letom zaprosili za prejemanje dodatka za bivanje, če bodo za to izpolnjevali pogoje. Poleg tega bo možno študentsko subvencionirano prehrano ali bone koristiti do 21. ure in biti zdravstveno zavarovan do konca študijskega leta, v katerem študent dopolni 26 let.

Iz zakona pa so bili odstranjeni predlogi o koriščenju bonov med poletnimi počitnicami, dvig posebne olajšave na prihodke študentov ter zvišanje subvencije za študentske bone. Posebno olajšavo na prihodke študentov se bo sicer poskusilo spremeniti v Zakonu o dohodninah in tako vseeno izvesti ta ukrep. Zakon o urejanju položaja študentov je tako bil sprejet in čaka na vpis predpisov v Uradni list.

Minilo je 15 dni, odkar je bila novela Zakona o vrtcih vpisana v Uradni list, kar pomeni, da je pričela veljati. Novela zakona uvaja spremenjeno poimenovanje vzgojitelja predšolskih otrok, ki se po spremembi imenuje pomočnik vzgojitelja. Ta sprememba bo omogočila temu poklicu priznanje dodatnih nalog, s tem pa večjo plačo. Spreminja se tudi obračunavanje znižanega plačila vrtcev. Staršem otrok, ki v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo niso vključeni v vrtec, novela zakona zagotavlja državno financiranje krajših programov v obsegu 240 ur letno. V sklopu javnega vrtca se bodo ti lahko sedaj organizirali tudi pri visokošolskih zavodih, ki izvajajo študijski program predšolske vzgoje, in v prostorih gospodarske družbe.

Veljati pa je začela še ena novela in sicer novela Zakona o strokovnih in znanstvenih nazivih. Ta večinoma uvaja opredelitve prekrškov ter višine izrečenih sankcij v primeru napačne rabe strokovnih oziroma znanstvenih nazivov. Novela tako predvideva globe od 40 do 2000 evrov za različne tipe kršitev, ki jih bodo vodili z vzpostavitvijo posebne evidence preteklih kršiteljev.

Epilog dobiva tudi zgodba s primorske univerze. Nekdanja dekanja Fakultete za humanistiko Vesna Mikolič, ki jo je rektor univerze Dragan Marušič leta 2012 odpustil iz razloga nesposobnosti, je dobila tožbo. Ta je na sodišču v Kopru dosegla, da se je njeni sodbi ugodilo, in sedaj ji je primorska univerza dolžna poplačati 20.000 evrov škode.

Poglejmo še, kaj je ministrica Maja Makovec Brenčič povedala na posvetu o gospodarstvu in visokem šolstvu na Brdu pri Kranju. Osrednja tema njenega govora je bilo vprašanje dialoga med gospodarstvom in visokim šolstvom. Ob temeljnih znanjih, ki jih posamezniki pridobijo po celotni vertikali izobraževanja, je pomembno hkrati mlade pripraviti do tega, da poleg temeljnih znanj vzpostavijo lastno prilagodljivost, hitreje absorbirajo nova znanja, krepijo veščine in se prilagajajo zahtevam delodajalcev, je še poudarila ministrica Makovec Brenčič.

Še na tuje. V Cape Townu v Južnoafriški republiki so izbruhnili študentski protesti zaradi poročila o šolninah. Protesti so vključevali tudi z gorečim avtobusom in spustom gasilnega aparata v učilnico, kjer so takrat ravnokar opravljali izpite, izbruhnili pa so tudi že pretepi med varnostniki v kampusih in protestniki. Predsednica Južnoafriškega študentskega združenja je že pozvala predsednika, da naj že izda poročilo o šolninah, česar še vedno ni storil. Protestniki se sicer združujejo tudi pod imenom Panafriško študentsko gibanje Azania, krajše PASMA, in med drugim zahtevajo še dekolonizacijo in transformacijo univerz ter odpis dolga Nacionalni shemi finančne pomoči za študente.

Študentski obvestilnik.

Jutri ob 18:00 bo v Trubarjevi hiši literature potekal dogodek z naslovom “EKOVEST”, na katerem bosta gosta prevpraševala pomen zelene energije. V pogovoru bosta sodelovala Izidor Ostan Ožbolt, predstavnik Delovnega odbora za okoljevarstvo Študentske Iskre, ter doktor Andrej Detela, fizik in izumitelj.

Sindikat Mladi plus vas jutri vabi na dogodek z naslovom “Progresivni sporazumi o prosti trgovini: kako ugrabiti državo”. Dogodek se bo odvil v stavbi Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije s pričetkom ob 18.uri.

V Mariboru še vedno potekajo prijave na avdicijo za dramsko skupino stanovalcev študentskih domov Univerze v Mariboru. Trajale bodo še do 2. novembra do 12. ure. Postopek prijave si lahko ogledate na Facebook strani samega dogodka z naslovom “Prijave za dramsko skupino stanovalcev”.

Prav tako v svoje vrste vabi Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Vpis je možen še vse tja do 30. oktobra in sicer na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Najdete pa jih lahko tudi na facebooku pod “Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem”.

Seveda pa tudi sami pozivamo k prijavi na avdicije Radia Študent - morda prav na Univerzitetno redakcijo, kjer nastajajo oddaje, kot ste jo pravkar poslušali in ki jo je pripravil Amadej.