Ograjenih akademskih 15

Da svet še vedno živi nekje v preteklosti, ne pa sedanjosti, nam poleg javnega diskurza o beguncih in vznikanja ograj po Evropi sporoča tudi aktualno dogajanje v Združenih državah Amerike, kjer so se po univerzah znova razplamteli protesti črnih študentov za rasno enakost. Demonstracije so se z gladovno stavko Jonathana Butlerja začele na univerzi Missouri, kjer so se mu po nekaj dneh pridružili tudi drugi študenti. Kot rezultat protestov pod geslom Racism lives here sta v ponedeljek odstopila predsednik univerze in predstojnik Columbia kampusa, a študentje samo z odstopi niso zadovoljni, saj se s tem ne rešuje vsakodnevnega rasizma, ki so ga s strani univerze ali belih študentov deležni predstavniki črnske skupnosti. Med primeri, ki jih navajajo, so grafiti svastik, bombaža ter vseprisotna beseda na n.

V bran svojim kolegom so stopili tudi študentje na Yalu, kjer so pod sloganom We are unstoppable, another Yale is possible! s protesti začeli prejšnji teden. Povod za protest je bila e-pošta žene predstojnika enega izmed domov, ki je študente pozvala k šemljenju v črnce ob nedavnem praznovanju Noči čarovnic in rasno motivirana zavrnitev vstopa na zabavo neki črni študentki ene izmed študentskih skupnosti. Študentje med protesti naslavljajo splošno sprejet in vseprisoten rasizem, ki ga ne naslavja in rešuje niti prvi črni dekan v zgodovini univerze Jonathan Holloway.

V Južnoafriški republiki pa so se študentom na ulicah pridružili tudi delavci univerz. Gibanje, ki se je začelo na Univerzi Witwatersrand sredi oktobra in o katerem smo obširneje poročali v petkovem KPU-ju, sedaj skupaj z zaposlenimi na univerzah ne naslavlja le vprašanja šolnin, temveč celotnega ustroja univerze, tudi vse bolj prisotnega outsourcinga v visokem šolstvu. Demonstracije ob odtujenosti oblasti tako preraščajo v vsedržavljansko pobudo za ponoven premislek razmer, v katerih se je 21 let po ukinitvi apartheida znašla Južnoafriška republika. Sicer pa si je v vmesnem času predsednik Zuma omislil novo letalo za 4 milijarde dolarjev, negotova ostaja tudi usoda vsaj 141 na protestih aretiranih študentov in delavcev.

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je upravičencem štipendij za deficitarne poklice ta ponedeljek končno poslal odločbe. Saga s pravilom “kdor prej pride, prej melje” in posledičnim sesutjem spletne strani Sklada je končno dobila svoj epilog. Med 7.875-imi vlogami bo štipendijo dobilo okoli 1000 dijakov, ki so jih izbrali na osnovi povprečne ocene in predvsem pravočasne oddaje prošnje. Verjetno ne ravno pravi način za spodbujanje deficitarnih poklicev.

Včeraj so se zaključila pogajanja med sindikati in vlado, na katerih so podpisali plačni dogovor za leto 2016. O tem, kaj prinaša, govori eden izmed podpisnikov dogovora na strani sindikatov, Branimir Štrukelj:

Izjava

Štruklja smo vprašali tudi, ali je šlo pri dogovoru le za vprašanje plač ali so se dogovorili tudi o financiranju samih storitev javnega sektorja:
 

Izjava

Na četrtkovi seji Študentskega zbora Šou v Ljubljani so poslanci sprejeli sklep, s katerim se ograjujejo od nedržavotvornega početja vašega najljubšega radia. Se ograjujejo.

Za žico je spisal novico Arne.