ORBANOVIH AKADEMSKIH 15

ORBANOVIH AKADEMSKIH 15

Oddaja
17. 2. 2016 - 14.00

Na Univerzi York v Veliki Britaniji so se lotili raziskave, ki je pokazala stopnjo občutka sreče oziroma zadovoljstva z življenjem pri osemletnih dečkih in deklicah iz šestnajstih svetovnih držav. Osemletniki so najsrečnejši v Romuniji, sledijo jim Poljaki, na tretjem mestu so osemletniki iz Kolumbije. Otroci iz Velike Britanije so pristali na 13. mestu lestvice, med najbolj nesrečnimi pa so osemletniki iz Južne Koreje, Nepala in Etiopije. Raziskava ugotavlja, da so britanski osemletniki precej nezadovoljni s svojim fizičnim izgledom in odnosi z učitelji v šoli. Pokazalo se je tudi, da medvrstniško nasilje v šoli doživlja vsak peti britanski otrok, najbolj nenasilni pa so osemletniki iz Južne Koreje.

V soboto so na Madžarskem potekali največji protivladni protesti po letu 2014. Več kot 20 tisoč študentov, učiteljev, javnih delavcev in sindikalistov se je v soboto zbralo na ulicah Budimpešte, kjer so protestirali proti centralizaciji in avtoritarnosti, ki ju vlada Viktorja Orbana vpeljuje v izobraževalni sistem. Reforme, ki jih je v preteklih letih na področje izobraževanja vpeljala vladajoča stranka Fidesz, zmanjšujejo družbeno mobilnost, diskriminirajo otroke iz ekonomsko depriviligiranih družin, vpeljujejo kurikulum, ki močno omejuje kritično mišljenje in delavcem v izobraževanju ne dopuščajo nikakršne avtonomnosti. Učitelji so v soboto zahtevali tudi znižanje prekomernega delovnika in več svobode pri izbiri učnih gradiv. Pri protestu sta sodelovala tudi dva največja učiteljska sindikata v državi - Sindikat učiteljev in Demokratični sindikat učiteljev, ki se do zdaj nista mogla zediniti glede vprašanja, ali je dialog z Orbanom sploh smiseln. Predsednik Demokratičnega sindikata učiteljev László Mendrey je v soboto izrazil obžalovanje, da so bili v sindikatu v preteklosti pripravljeni na sodelovanje z vlado.

Nekaj gnilega se godi tudi v deželi Danski. Minister za visoko šolstvo in znanost Esben Lunde Larsen  je napovedal nov način financiranja javnih univerz. Slednji univerz ne bo več  financiral po kvantiteti, torej po številu diplomantov, temveč po kvaliteti. Po novem bodo več javnih sredstev dobile fakultete, ki producirajo zaposljive kadre. Boljši časi se tako obetajo tehničnim fakultetam v nasprotju z družboslovnimi in pravnimi, na katerih so že objavili podatke, da jim primanjkuje sredstev za izvajanje pedagoških dejavnosti. Medtem ko minister pravi, da bo nov sistem prispeval k regionalnemu razvoju, na Univerzi v Kopenhagnu menijo, da bo s tem okrnjena tudi raziskovalna dejavnost in kvaliteta visokošolskega izobraževanja.

Kot ena izmed največjih filantropskih institucij se zopet dokazuje Evropska komisija.  Iz Bruslja sporočajo, da se bodo programu Erasmus+ lahko letos prvič pridružili tudi mladi begunci. Program bo namreč v letošnjem letu dal prednost projektom, ki se bodo nanašali na družbeno vključevanje. Mladi prebežniki se bodo lahko pridružili tudi spletnim jezikovnim tečajem, ki so že na voljo študentom Erasmusa+. Kot pravijo na Evropski komisiji, bo omenjeni program veliko prispeval k integraciji beguncev, njihovemu formalnemu in neformalnemu izobraževanju ter tudi k mladinskim akcijam in športnemu udejstvovanju.

Novo vodstvo Študentske organizacije Slovenije - ŠOS s Klemnom Balančem na čelu je včeraj na neformalnem srečanju z novinarji predstavilo načrte o svojem delu. Kot pravi Balanč, bo pomembnejša naloga ŠOS-a v prihodnjem študijskem letu sodelovanje pri pripravi novele zakona o visokem šolstvu in nato povsem novega zakona. Novo vodstvo  je opozorilo tudi na obljube predsednika vlade Mira Cerarja iz leta 2014, ko je študentom obljubil, da bo država znova uvedla dohodninsko olajšavo za študente, ter obljubo o objavi razpisa za beleženje neformalnih izkušenj mladih. Balanč pa je zaskrbljujoče opozoril tudi na finančno podhranjenost Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani bo jutri ob 19. uri na seji v študentskem kampusu odločal o tem, koliko nadzora bodo člani ŠOU – študentke in študenti – še imeli nad ravnanjem s finančnimi sredstvi. Opozicijska skupina Iskra tako vabi vse, ki vam je za porabo teh sredstev kaj mar, da se seje udeležite.

Mednarodna organizacija Falling Walls bo na Univerzi v Ljubljani letos aprila organizirala dogodek Falling Walls Lab 2016. Dogodek je namenjen novemu pristopu k predstavitvi prebojnih idej. Edini pogoj za prijavo je, da zadnja pridobljena izobrazba na univerzi ni starejša kot 5 let. K sodelovanju vabijo inovativne študente, raziskovalce, podjetnike in vse, ki jim odkrivanje novosti predstavlja izziv. Izbrani kandidati boste ideje, za katere verjamete, da imajo potencial za spremembe na znanstvenem, gospodarskem ali širše družbenem področju, predstavili 21. aprila. Najboljše ideje bodo denarno nagrajene, več informacij lahko najdete na spletni strani organizacije.

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je v ponedeljek objavil razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice. Razpis prinaša nova merila za izbor kandidatov in zoženi nabor deficitarnih poklicev. Štipendijo v vrednosti 100 evrov mesečno bo pridobilo 1000 dijakov prvih letnikov izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, ki bo izpolnjevalo pogoje razpisa. Rok za prijavo bo odprt od 15. junija do 20. septembra.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.