Akademske novice začenjamo s primerom, ki je v zadnjem tednu poleg imenovanja novega rektorja ljubljanske univerze požel največ medijske pozornosti.

Senat Univerze v Ljubljani je ustavil postopek odvzema naziva profesorici Fakultete za družbene vede Karmen Erjavec, piše časnik Večer. Karmen Erjavec je leta 2014 v znanstveni reviji Javnost objavila članek z naslovom Slovenski novinarji in občinstva o uporabah Twitterja: med politično propagando in verodostojnejšim poročanjem. Opravila naj bi intervjuje s 50 novinarji in uredniki vidnejših slovenskih medijev. A večina intervjujev, sodeč po odzivih Pro plusa, Dnevnika in Mladine, pa tudi nekaterih domnevno intervjuvanih politikov, ne le da ni bila opravljena, temveč tudi prenekatere delovne pozicije domnevnih intervjuvancev v teh medijih sploh ne obstajajo.

Odvetnik medijske hiše Pro Plus je v uspeli zahtevi za odstranitev članka iz revije Javnost med drugim zapisal: "Večina pogovorov nikoli ni bila izvedena, nekatera od delovnih mest, ki jih pišoča navaja v članku, pa v naši medijski hiši sploh nikoli niso obstajala."



Odgovorni urednik Mladine se je prejšnji teden na zaustavitev postopka odvzema odzval s podobno utemeljitvijo, da v uredništvu nimajo ne zunanjepolitičnega novinarja ne zunanjepolitičnega urednika in da: ‘’Že organizacijska shema in funkcije, ki jih navaja, so torej lahko le izmišljene. Karmen Erjavec si je štiri intervjuje z uredniki in novinarji Mladine izmislila.’’

Fakulteta za družbene vede (FDV) je na podlagi dokazov zahtevala odvzem profesorskega naziva, ko Karmen Erjavec posebni komisiji fakultete ni predložila zahtevanih dokazov o konkretnih in vsebinskih izsledkih raziskav. A Komisija za etična vprašanja ljubljanske univerze, krajše KEV UL, akademske nepoštenosti ni ugotovila. Kot je Večeru tik pred iztekom mandata, ko je senat tudi sprejel sklep o zaustavitvi postopka odvzema naziva, odgovoril rektor UL Ivan Svetlik:

"Glede akademske nepoštenosti prof. dr. Karmen Erjavec je bilo v dosedanjih prijavah navedenih veliko indicev, a žal nihče ni predložil trdnih neposrednih dokazov, ki bi zdržali tudi sodno presojo. Senat Univerze v Ljubljani in njegova Komisija za etična vprašanja delujeta v vlogi 'sodišča' in ne preiskovalnega organa ali tožilstva. Zato nimata niti naloge niti sredstev za pridobivanje dokazov.’’

Na delo KEV se je sicer kritično odzvalo več profesorjev ljubljanske univerze. Neposredni dokazi o akademski nepoštenosti so dostopni na spletu, pravijo tudi na FDV. Večer je poročal, da se bo postopek na podlagi novih dokazov in v skladu z novim statutom najverjetneje obnovil. 

Nova dekanja Fakultete za družbene vede Monika Kalin Golob in novi rektor UL Igor Papič sta se sestala v ponedeljek. Komentar sledi. Rektor, dekanja FDV in predsednik univerzitetne KEV so na sestanku ugotovili - kot skupno izjavljajo -, da ''postopek glede primera dr. Karmen Erjavec še poteka. Do sprejema zaključnega poročila komisije, ki bo pripravljeno v najkrajšem času, v interesu postopka ne bomo dajali izjav. Ko bo končno poročilo komisije sprejeto, bomo o tem obvestili javnost."

Morda pa bo ljubljanska univerza za razliko od mariborske ukrepala v primeru Podbregar. Na podlagi ugotovljenega dobesednega prepisovanja v doktorski disertaciji dekana mariborske Fakultete za organizacijske vede Iztoka Podbregarja je Univerza v Mariboru portalu Pod črto odgovorila le, da se lahko postopek za odvzem strokovnega naziva začne ,,na podlagi pisnega predloga upravičenega predlagatelja.’’

Medtem je Fakulteta za šport UL imenovala komisijo, ki bo presojala o plagiatu doktorske disertacije Maje Meško. Trenutno profesorici Univerze na Primorskem je bil Podbregar somentor pri pripravi disertacije, del njene disertacije je celo enak delu njegove. Na ljubljanski univerzi pa so portalu Pod črto odgovorili, da bo Fakulteta za šport imenovala komisijo, ki bo presodila, ali je doktorat Maje Meško plagiat.

Od očitnega vzorca razhajanj oziroma ne dovolj jasni razmejitvi pristojnosti in etičnih standardov med senati fakultet in univerz pa k študentski hobotnici.

Dober teden pred zastaranjem je obtožba direktorja Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) postala pravnomočna. Sebastjanu Koklu je Višje sodišče sicer izreklo domala simbolno kazen: 14 mesecev pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo. Kokl je kriv ponarejanja listin, sledilo bo še sojenje zaradi suma, da se je okoristil z najmanj 150.000 evri študentskega denarja. Tožilstvo je predlagalo tudi prepoved opravljanja funkcije direktorja, saj da organizacije, ki letno upravlja približno milijon evrov študentskega denarja, ne more voditi obsojeni direktor. A višji sodniki so pritožbo tožilstva zavrnili, poroča MMC portal. Predsednik ŠOUP-a Nassim Djaba je za Radio Koper izjavil, da se bo z zadevo ukvarjal, ko bo z njo uradno seznanjen. O morebitni razrešitvi dolgoletnega direktorja bo odločal Nadzorni svet ŠOUP-a.

O razsežnostih Koklovih lovk v koprski študentski organizaciji, ponarejanju statuta in korupciji smo že pisali.

TV Slovenija je pred tednom dni poročala o vnovičnih primerih fiktivnih vpisov na slovenske visoke šole kot načinu vstopa v Evropo. Okrog 150 mladih iz Indije, Nepala in Bangladeša je izbralo cenejšo možnost poti na Zahod - vpis na univerzo - napram plačilu kriminalnim združbam. Za študij v Sloveniji naj bi plačali od 3.000 do 6.000 evrov šolnine na letnik in pa 2.000 evrov za ureditev dokumentov. Ena od dveh zasebnih šol, ki sta izkoristili možnost za zaslužek, je po poročanju TVS Visoka šola za poslovne vede. V preteklosti je bila izpostavljena predvsem novogoriška univerza, ki se sicer ponaša z več kot polovico tujih študentov. Nanjo se je v minulem študijskem letu vpisalo denimo 32 Nepalcev, od katerih sta, kot je aprila poročala TVS, ostala dva. Letos je novogoriška univerza na 315 razpisanih mest sicer sprejela 27 študentov, a to je tema zase. Več o fiktivnih vpisih kot načinu vstopa v Evropo pa v petkovi oddaji.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Naveličani, naveličane klasičnih Despacito brucovanj oziroma željni, željne še drugih plati študentskega življenja, pozor, vabi študentsko društvo Iskra! Jutri, 5. 10., od treh popoldne naprej -  Rezistenca: Alternativno brucovanje - v Centru slovanskih kultur France Prešeren.

Pustimo članu Iskre, da sam povabi in pove kaj več o programu. Božidar Kolar:

IZJAVA

Se vidimo torej, v Trnovem, v bivšem KUD-u France Prešeren, in po dogodkih drugod.