Retroaktivnih 15

Retroaktivnih 15

Oddaja
10. 8. 2020 - 16.00

Novice so ponovno tu. Danes pregledujemo za cel mesec zamujenega dogajanja na področju šolstva. 

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport - MIZŠ - so v preteklih mesecih izvajali ankete, s katerimi so želeli bolje razumeti vpliv koronskega dela na daljavo na kvaliteto učnega procesa. V raziskavi so zajeli dokaj velik del populacije, tako med učitelji kot tudi med učenci okoli 10 odstotkov, vendar je imela raziskava svoje šibke točke. Kot najočitnejši problem je bilo izpostavljeno dejstvo, da so na anketo večinoma odgovarjali uspešnejši učenci, ki jim šola že tako ali tako gre. To vzbuja strahove, da bodo ministrstvo informirali nenatančni podatki in bodo sprejete odločitve bolj koristile že tako uspešnim učencem kot pa ostalim. 

Na podlagi izvedenih raziskav je Damijan Štefanc, predsednik strokovnega sveta na Zavodu za šolstvo, napovedal svoj odstop. Na izvedeno raziskavo se je odzval tudi Pedagoški inštitut, kjer so zapisali, da se morajo metodološke napake odpraviti in da bodo šele takrat, citiramo, “nekateri rezultati morda lahko postali uporabni za načrtovanje politik izobraževanj, v sedanji obliki to pač niso”. Konec citata.

Poglejmo dijake. Julija so bili objavljeni rezultati splošne  mature, ki se vsaj na prvi pogled ne razlikujejo bistveno od rezultatov prejšnjih let, kar bi nas lahko vodilo k sklepu, da korona ni bistveno vplivala na pedagoški proces. Vendar tovrsten pogled ne pove vsega: številni dijaki, sploh iz družin v slabšem socioekonomskem položaju, so iz različnih razlogov naleteli na veliko več težav kot pa njihovi vrstniki iz prejšnjih let. Zanimivo bi bilo videti podrobnejšo analizo rezultatov mature v korelacijah z različnimi dejavniki, vendar MIZŠ za takšno študijo še ni poskrbel.

Kljub koroni se mnogo dijakov tudi letos udeležuje maturantskih izletov. Agencija Mondial je za dijake najela cel otok, tako da so dijaki na maturantskem izletu v svojevrstnem vakuumu - vseeno predstavljajo tovrstni izleti, tako epidemiološka stroka, veliko tveganje. Hkrati pa so dijaki, ki so za izlet plačali že pred korono, a se izleta v tej, tvegani obliki niso želeli ali niso mogli udeležiti, imeli velike težave pri vračilu denarja. 

Več šol po Sloveniji pa očitno pozablja, da so same dolžne učencem priskrbeti delovne zvezke vse do tretjega razreda, torej celotno prvo triado - do lani je to veljalo le za prvi in drugi razred. Precej šol je staršem kljub temu že pošiljalo sezname potrebščin, ki so vsebovali različne delovne zvezke in  vadnice. Ukrep je korak k večji enakosti v izobraževalnem sistemu, v katerem revnejši učenci povprečno dosegajo precej slabše rezultate kot njihovi vrstniki iz premožnejših družin. 

Z novim šolskim letom pa v veljavo stopa tudi nov dogovor med SVIZ - Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije - in MIZŠ. Po novem bo strokovnim delavcem olajšano napredovanje v nazive, kar pomeni realizacijo dela dogovora med prejšnjo vlado in SVIZ, ki je bil podpisan januarja. 

Poglejmo univerze: na zahodni fronti nič novega. Še vedno ni jasno, kako točno bo potekal študij v naslednjem študijskem letu - na precej fakultetah niso prepričani niti glede poteka jesenskih izpitnih rokov. Poslušalci boste obveščeni takoj, ko izvemo kaj oprijemljivega - do zdaj so do nas curljale precej nasprotujoče si informacije: enkrat je slišati, da bodo bruci ostali doma in bomo ostali študirali v živo, spet drugič popolnoma obratno.

Koronakriza je prav tako zmešala štrene vsem tistim, ki bi letos morali diplomirati, saj je pogoj za zaključek študija med korono nemogoč: težave so imeli študentje AGRFT, ki še morajo posneti diplomske filme, prav tako imajo problem študentje farmacije, ki morajo pred zaključkom študija obvezno opravljati prakso, ki je med korono niso mogli. To pomeni, da mnogi ne bodo mogli zaključiti študija pravočasno. Tudi o tej temi vas bomo še naprej obveščali. Vendar je, kot kaže, za zdaj največji problem prav pomanjkanje informacij. 

Sredi julija je minilo 100 let od podelitve prvega doktorata na Univerzi v Ljubljani, ki ga je prejela Ana Mayer. Od leta 2017 število doktoratov sicer upada, medtem ko je pred tem vrsto let naraščalo; je pa naraslo število tujcev, ki doktorirajo v Sloveniji. Na podlagi stoletnice so bile ženske v znanosti tudi tema letošnje Evropske noči raziskovalcev. 

Ko smo že pri doktoratih - Roku Snežiču, svetovalcu Janeza Janše, bodo morebiti odvzeli doktorat. Na Novi univerzi v Novi Gorici, kjer je Snežič leta 2010 doktoriral iz davčnega prava, je bil sprožen postopek za preverbo suma morebitnega plagiatorstva. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness