FOTO:  Hana Radilovič

Prejšnjo sredo so stavkali zaposleni v vzgoji in izobraževanju pod vodstvom sindikata SVIZ in Visokošolskega sindikata Slovenije ter ob podpori sindikalnih zvez in delavskih aktivističnih organizacij. Šlo je za največjo stavko v Sloveniji v zadnjem desetletju. Stavkovne zahteve so bile usmerjene predvsem v ohranitev enotnega javnega plačnega sistema ne glede na dejavnost ter usklajevanje plač z inflacijo in dvig najnižjih plač na višino minimalne plače. Na videz zelo osnovne zahteve za ministrstvo za izobraževanje očitno še niso dovolj dorečene, saj je to na dan stavke sindikatom poslalo vabilo na razgovor o tako imenovanih »odprtih vprašanjih«. Sindikati se bodo z ministrico Kustec sestali jutri in nato javnost obvestili o stanju pogajanj.

V državnem zboru bo to sredo na mizi predlog zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji, s katerim bi se že obstoječe zasebno združenje preoblikovalo v osebo javnega prava. Gre za še eno v vrsti potez vlade, s katerimi skuša zasebnim raziskovalnim in visokošolskim zavodom, ki so povezani s koalicijskimi strankami, zagotoviti javno financiranje. Omenjenemu združenju predseduje državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje in član stranke Konkretno, Mitja Slavinec, predlog zakona pa so vložili štirje poslanci iz strank DeSUS, Nova Slovenija in Socialni demokrati ter predstavnik madžarske narodne skupnosti. Ti štirje poslanci so namreč združeni tudi v Klub pomurskih poslancev. Zakonu nasprotuje več kot 20 samostojnih raziskovalnih inštitutov, med njimi tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

V inovativnejši maniri se načinom usmerjanja javnih sredstev v zavode, povezane s strankami, pridružuje tudi napoved Nove Slovenije o uvedbi vavčerjev za krščanske priprave na sveti zakon za mlade. Gre za predlog v programu stranke za prihajajoče volitve, s katerim želijo spodbujati družine, v katerih so, citiramo, »otroci dobrodošli«, kar je treba razumeti v kontekstu strankinega rušenja ustavne pravice do splava. A poleg uresničevanja krščanskih vrednot s kršenjem načela ločitve države in cerkve bi tako mimogrede spravili javna sredstva v zavode, ki omenjene priprave na zakon izvajajo. Med temi najdemo tudi Zavod Iskreni, ki ga je do začetka ministrovanja v sedanji vladi vodil Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije.

Policija je bila v petek, 4. marca, obveščena o sumu kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari na eni izmed stavb na Pivovarniški ulici v Ljubljani. Gre za prostore, ki jih uporabljata ŠOU v Ljubljani in Študentski kampus. Na profilu slednjega smo nekaj dni kasneje lahko prebrali, navajamo: »Tako v petek in soboto je študentsko mesto Študentski kampus ponovno doživelo napad na svojo avtonomno delovanje. Ostro obsojamo vsakršno nasilje, tako materialno, fizično ter psihično teroriziranje mladih in ranljivih skupin.« Konec navedka.

Med mlade in ranljive skupine očitno štejejo tudi Alena Nikolo Rajkovića, ki šteje dobrih 30 let in je direktor Študentskega kampusa s 3250 evri bruto mesečne plače. Rajkovič je v zadnjih tednih namreč zopet postal tarča kritik zaradi simpatiziranja s Putinom ob ruskem napadu na Ukrajino. V objavi na FB strani kampusa je s fotografij razvidno dvoje: eno je grafit na ograji kampusa, ki pravi »pušim pičko ŠOU Lj«, drugo pa z belo prebarvan mural Putina, ki je sicer krasil eno od stavb kampusa že nekaj let. V objavi niso pozabili ponovno izrecno obtožiti zaposlenih Radia Študent za zasedbo kampusa maja lani, čeprav policijska preiskava še ni končana in v zvezi z njo še nihče ni bil obsojen ali za karkoli oglobljen. Ker je Kampus zavod, ki si največ obeta od ukinitve financiranja Radia Študent, je obtožbe mogoče razumeti kot pripravo na obravnavo proračuna ŠOU v Ljubljani, ki že sedaj neenakomerno deli sredstva med svoje zavode.

O dejanskih mladih in ranljivih skupinah pa poroča nova raziskava Evroštudent, ki pokriva trende zadnjih štirih let na tem področju. Raziskave Evroštudent se izvajajo v Evropski uniji zadnjih 20 let zato, da bi služile kot vodilo za socialne politike na področju visokega šolstva. Vendar slovensko ministrstvo za izobraževanje, kot kaže, ne bo več izvajalo anket v sklopu raziskav Evroštudent. Kakšni so razlogi za to in kaj kažejo najnovejši podatki o položaju študentov, bomo podrobneje poročali v oddaji Unikompleks ta četrtek ob 12. uri.

Univerza v Ljubljani je prejšnji torek javno pozvala vlado in njenega predsednika Janeza Janšo k reševanju begunske krize v univerzitetni skupnosti. Vlado so prosili, da čim prej zagotovi pravno podlago za urejanje ustreznega statusa ukrajinskim beguncem za študij in zaposlitev na Univerzi v Ljubljani. Hkrati bi za morebitne študente iz Ukrajine potrebovali dodatna vpisna mesta, posebne štipendije in/ali oprostitev šolnin. Poleg tega predlagajo, da za enako število mest za mlade raziskovalce, kot so jih na univerzi že namenili za ukrajinske doktorske študente, vlada poveča število odobrenih mest in ta dodatna mesta ponudi ukrajinskim doktorskim študentom.

Na ljubljanski Filozofski fakulteti so prejšnji teden potekali Dnevi enakosti spolov. Kot je izpostavila vodja projekta, profesorica Milica Antić Gaber, z njimi želijo sporočiti, da enakost spolov jemljejo resno in se s tem vprašanjem ukvarjajo tako teoretsko kot empirično-raziskovalno. Izsledke svojega dela sproti vključujejo v pedagoško prakso in v svoja prizadevanja za enakost spolov v širši družbi. Dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti so del Načrta enakosti spolov Univerze v Ljubljani.

Prejšnji petek je potekalo predvolilno soočenje v organizaciji Medgeneracijske koalicije Slovenije. Med organizatorji so bili Mladinski svet Slovenije, tako Študentska kot tudi Dijaška organizacija Slovenije in Zveza upokojencev Slovenije. Na soočenju so sodelovali predstavniki osmih strank, naslovili pa so področja javnega prevoza, trajnostnega razvoja, stanovanjske problematike mladih in starejših, štipendij, pokojnin in dela. Kot izpostavljajo v Medgeneracijski koaliciji, predstavljajo 700 tisoč volivcev, med katerimi želijo spodbuditi udeležbo na aprilskih državnozborskih volitvah.

Minuli četrtek je Študentski kulturni center, krajše ŠKUC, obeležil 50. obletnico ustanovitve. Leta 1972 so nastali na ramenih študentskega gibanja in prispevali k izgradnji alternativne infrastrukture in kulture v Jugoslaviji in kasneje Sloveniji. S pestrim kulturnim programom še danes delujejo kot kanal za družbena gibanja in alternativne kulturne ustvarjalce, kar pa je vedno bolj ogroženo. Kot opozarjajo v ŠKUC-u, se poleg prekarizacije kulturnikov in nevladnikov soočajo tudi s prostorsko stisko na naslovu Metelkova 6, ki si ga delijo s številnimi drugimi organizacijami.

Inštitut 8. marec je prejšnji ponedeljek razpravljal o spremembi Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim je državni zbor lansko leto prevesil moč v svetih zavodov iz rok strokovnjakov v roke politike. V Inštitutu si prizadevajo to spremembo odpraviti skupaj s številnimi drugimi novelami zakonov, ki jih je trenutna vlada sprejela v svojem mandatu, kot je na razpravi pojasnila Nika Cimperšek Bukinac.

IZJAVA

TUJINA

V ameriški zvezni državi Minneapolis so v začetku marca učiteljice in učitelji javnih šol množično stavkali zaradi nizkih plač podpornega osebja v izobraževanju, prevelikega števila učencev na učitelja in pomanjkanja psihološke pomoči za učence. Predstavniki sindikatov trdijo, da so razmere katastrofalne širom Združenih držav Amerike, medtem ko se vodstva šol sklicujejo na omejena sredstva zaradi zmanjšanja vpisa kot posledice epidemije.

Na turški Univerzi Bogazici opozarjajo na več kot leto dni trajajoče politične pritiske in napade, ki jih izvajajo državniški krogi. Gre za takorekoč zadnjo univerzo, ki je bila do nedavnega še kolikor toliko neodvisna. V začetku lanskega leta je predsednik Turčije na mesto rektorja Univerze Bogazici imenoval člana vladajoče stranke, za katerega zaposleni in študenti pravijo, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te vloge. Po mesecih političnih napadov in protestov predavatelji in študenti zahtevajo ponovno uvedbo volitev vodstva univerze, zaposlitev nepravično odpuščenih, opustitev nadlegovanja protestnikov s pravnimi sredstvi in konec omejitev študentskega in akademskega udejstvovanja.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Svet Vlade Republike Slovenije za mladino, ki je oktobra lani izvolil nove predstavnike za mandatno obdobje naslednjih 4 let, se je nedavno sestal na svoji prvi redni seji. V ospredju v tem letu bo priprava Nacionalnega programa za mladino, ki ga bodo osnovali tudi na podlagi javnih regijskih posvetov. Ti se bodo zvrstili med 18. marcem in 15. aprilom letos, odprti so za vse, ki se prijavijo prek spletnega obrazca. Več informacij najdete na FB dogodku.