Zapletenih 15

Oddaja
8. 11. 2021 - 16.00

FOTO: Novinarska konferenca Visokošolskega sindikata Slovenije, 2. 11. 2021

 

Študentski sveti UL imajo nove izvoljence
 / 14. 2. 2021
Pozdravljeni v še enem epidemičnem ponedeljkovem popoldnevu, ki prikliče cel kup déjà vujev. Med drugim zopet potekajo vsakoletne volitve v fakultetne študentske svete in spet se pri tem stvari zapletajo, predvsem zaradi vpletanja študentskih strank v tovrstne fakultetne organe. Na Univerzi v Ljubljani smo zasledili že dva pripetljaja: na Pravni fakulteti so zaradi neutemeljene zavrnitve ene od kandidatur določili, da je treba razpis za oddajo kandidatur ponoviti. Medtem pa na Fakulteti za družbene vede del svetnikov sploh ni izvedel za razpis, ker vodstvo študentskega sveta zapira pretok informacij, in ni mogel oddati kandidatur. Na obeh fakultetah se namreč bije boj med skupino Modro za študente in zunajparlamentarno opozicijo ali preprosto nepovezanimi posamezniki.

 

S Fakultete za družbene vede so nam sporočili, da so zaradi tega prejeli pritožbo. A glede na to, da postopek še ni zaključen in poteka v okviru avtonomnega študentskega sodelovanja pri upravljanju, v katerem je za obravnavo pritožb pristojen volilni odbor, so pritožbo odstopili navedenemu odboru v nadaljnje reševanje. Medtem je osem študentskih svetnikov od skupaj 20-ih poslalo odprto pismo rektorju ljubljanske univerze, Gregorju Majdiču, v katerem ga pozivajo, naj uporabi 17. člen Pravilnika Študentskega sveta Univerze v Ljubljani ter poseže v volitve in pozove dekana, naj odpravi nepravilnosti.

 

Univerze za zdaj ostajajo odprte pod pogojem, da so vsi prisotni prebolevniki, cepljeni ali testirani z negativnim izvidom. Toda grožnja zapiranja fakultet ostaja na mizi, čeprav so se tako univerze kot Visokošolski sindikat Slovenije in Študentska organizacija Slovenije jasno opredelili proti nesorazmernemu omejevanju delovanja visokega šolstva. Ta po podatkih univerz dosega nadpovprečno precepljenost tako med zaposlenimi kot med študenti, predvsem pa ni podatkov, ki bi kazali, da je obiskovanje predavanj in vaj večji vir okužb. 

 

Odpira se vprašanje, ali so fakultete študentom v karanteni dolžne zagotoviti možnost spremljanja predavanj po spletu. Na marsikateri fakulteti to že izvajajo, na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pa študentski svet denimo zbira podpise za tovrstno prilagoditev. Podpis lahko študentje Pravne fakultete oddate vsak dan med 10. in 14. uro v avli fakultete do vključno srede, 10. novembra. Pri tem opozarjajo, da namen peticije ni omogočiti prosto izbiro med študijem na fakulteti ali prek Zooma, zato naprošajo študente, da ob morebitnem uspehu prizadevanj Zoom uporabljajo skladno z njihovim namenom.

 

Na ministrstvu za zdravje opažajo izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji. Navajajo namreč več nespečnosti, tesnobe, odvisnosti ter vedenjskih in čustvenih težav, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Na Inštitutu za javno zdravje v luči teh ugotovitev namesto k družbenim spremembam in spremembi vodenja odziva na epidemijo pozivajo h krepitvi osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin. Zapomnimo si torej, mladi, vsega smo krivi sami, ne le zaprtja fakultet zaradi domnevnih divjih zabav v povsem ločenih gostinskih lokalih, ampak tudi slabega obvladovanja svojega duševnega zdravja, ko pa smo šli na en tečaj mehkih veščin premalo! Aja, in kot da nimamo dovolj ponižanja in obremenitev, nas, študente, minister Poklukar poziva, naj pomagamo v bolnišnicah, ker brez nas, neodgovornih žurerjev in depresivcev, navsezadnje ne zmorejo.

 

O predlogu Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti
 / 5. 11. 2021
V petek smo poročali o spornem zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki trenutno prestaja državnozborski postopek. Predstavniki vseh štirih univerz, združenih v Rektorsko konferenco, so zakon podprli, ker po njihovih besedah omogoča finančne spodbude, s katerimi bi raziskovalce iz gospodarstva in tujine privabili nazaj na slovenske univerze. Toda, kot izpostavljajo v Visokošolskem sindikatu Slovenije, spodbude delujejo tako, da samo dodeljujejo privilegije že vzpostavljenim raziskovalcem in dajejo prednost dobičkonosnim področjem, kar ni znanstveno merilo. Predsednik omenjenega sindikata, Gorazd Kovačič, pojasni:

IZJAVA

O institucionalizirani diskriminaciji tujih študentk in študentov
 / 23. 4. 2021
Na Univerzi v Ljubljani se prvič po letu 2012, ko so ob vladni ukinitvi štipendij za študente brez slovenskega državljanstva naznanili univerzitetni fond za te študente, resneje začenja postopek njegove ustanovitve. Trenutno zbirajo informacije o številu in potrebah te skupine študentov, ki so bili letos zaradi spremembe Zakona o tujcih soočeni z dodatno oviro pri študiju v Sloveniji, saj v nasprotju s študenti s slovenskim državljanstvom vlada od njih zahteva dokaz, da se lahko sami preživljajo, vendar ne s študentskim delom.

 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, je začel zbirati podpise proti spreminjanju sestave svetov zavodov v vzgoji in izobraževanju. Peticija sledi doslej neuspelim poskusom pregovoriti vladajočo garnituro, naj ne poveča števila predstavnikov v svetih zavodov vrtcev in šol, ki jih imenuje občina. SVIZ namreč meni, da predlagana sprememba 46. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja izkazuje nezaupanje do zaposlenih in vodi v politizacijo. O vsebini novele so se nedavno posvetovali tudi v državnem svetu. Poslanka SDS Mojca Škrinjar je takrat v imenu predlagateljev predstavila vsebino novele zakona in razloge za njeno vložitev, v poznejši razpravi pa so predstavniki pedagoške stroke in zainteresirane javnosti, kot poudarja SVIZ, predlog sprememb vsi po vrsti argumentirano zavrnili.

 

Pedagoški inštitut je prejšnji četrtek objavil izsledke raziskave o vzgojno-izobraževalnem procesu v predšolski vzgoji in njegovih učinkih v času epidemije bolezni covid-19. Poudarjajo, da so se v vrtcih čutili zapostavljene, pozabljene, kot da niso del vzgojno-izobraževalnega sistema. Ugotavljajo, da je podpora ranljivim skupinam že tako ali tako izrazito podhranjeno področje, v času epidemije pa se je to le še stopnjevalo.

 

Ustavno sodišče je več let po začetku postopka odločilo o tem, ali mora Državni izpitni center šole na podlagi podatkov o uspehu njihovih učencev na nacionalnih preverjanjih tudi poimensko razvrstiti. Podatke o rezultatih preverjanj mora sicer javno objaviti, vendar po ugotovitvi ustavnega sodišča ustava ne zahteva razvrščanja šol.

 

Raziskava Eurobarometer, ki jo izvaja Evropska komisija, je na podlagi podatkov, zbranih letos spomladi, razkrila slabe rezultate razgledanosti prebivalk in prebivalcev Slovenije na področju znanosti in tehnologije. Med bolj presenetljivimi ugotovitvami so na portalu 24ur izpostavili pogostost zanikanja Darwinove teorije evolucije ter prepričanja, da so države načrtno ustvarile novi koronavirus in ga razširile, da bi tako nadzorovale prebivalstvo. V časopisnih kolumnah so za slabo poznavanje teh področij kaj hitro začeli obtoževati šolski sistem. Toda če to primerjamo s podatki o nadpovprečni visokošolski izobrazbi v Sloveniji glede na povprečje Evropske unije, se lahko morda kvečjemu vprašamo o negativnem vplivu drugih družbenih institucij, kot sta denimo religija in politika.

 

V soboto so predstavniki študentskih klubov izvolili novo vodstvo Zveze študentskih klubov Slovenije in Sveta študentskih organizacij lokalnih skupnosti. Na mesto predsednika Zveze ŠKIS je bil ponovno izvoljen Mark Perko, Svet ŠOLS pa bo v vlogi predsednice še eno leto predstavljala Marike Grubar.

 

TUJINA

V Združenem kraljestvu je bila v zadnjem času javno izpostavljena revščina tamkajšnjih doktorskih študentk in študentov. Ti morajo ob študiju opravljati več služb, nekateri so celo pristali na cesti. To so pri Guardianu v prispevku ponazorili s sliko doktorske študentke, ki sedi pred šotorom, v katerem sicer spi. Študentka Univerze v Ljubljani je članek komentirala z besedami: »V Sloveniji je doktorski študij prav tako plačljiv. Doktorske študentke in študenti verižijo službe. Prekarizirane, projektne, plačila na avtorsko pogodbo. Včasih plačila ni, bolniških nadomestil ni in včasih zmanjka za najemnino. Zdi se, da življenja po magisteriju ni. Nikoli nočem dokončati magisterija. Ne sprašujte me o prihodnosti, prihodnosti ne bo.« Konec navedka.

 

Šole v Beloitu, mestu zvezne države Wisconsin, so se prejšnji petek zaprle zaradi napovedi shoda skupine Proud Boys in staršev nekaterih učencev. Shod so izvedli zaradi incidenta, v katerem naj bi učitelji enemu od otrok na obraz zalepili masko. Na shodu je predstavnica staršev, sicer medicinska sestra, zatrjevala, da maske niso učinkovite. Skupina Proud Boys je v Združenih državah Amerike pred petimi leti začela delovati kot neonacistična izključno moška organizacija.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Na Univerzi v Ljubljani bodo ta četrtek podelili rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo, za katero se trenutno poteguje dvanajst finalistov. Najboljše tri inovacije v vsaki kategoriji bodo prejele denarno nagrado iz rektorjevega sklada v skupni vrednosti 12.000 evrov in pomoč pri vstopu na trg. V kategoriji študentov in alumnov se bodo predstavile naslednje skupine: TapLock – pametna ključavnica za kolo, AVA Diagnostics, Iniciativa za tuje študente, Veggie Bombs, PsyBit  in Pufer za izvedbo PCR-testov SARS-CoV-2 na vzorcu sline. Še šest podjetniških skupin pa nastopa v kategoriji raziskovalcev.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness