Ne tako zelo znanstveni Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti
V ponedeljkovih novicah smo v univerzitetni redakciji Radia Študent poročali o predlogu Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki si ga bomo danes podrobneje ogledali. Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS, je prejšnji teden objavil stališče o predlogu novega zakona in poudaril, da kljub številnim zahtevam in pozivom ni imel priložnosti, da bi formalno sodeloval pri njegovem usklajevanju. V sredo, 3. novembra, pa ga je z nekaj amandmaji ob drugem branju potrdil odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Predlagatelj zakona ni prisluhnil nekaterim ključnim pripombam sindikata o vlogi in delovanju Javne agencije za raziskovalno dejavnost, krajše ARRS, starostnih omejitvah pri vodenju raziskovalnih skupin, vlogi predstavnikov raziskovalnih delavcev v ključnih organih in pri potrjevanju ključnih aktov, o odprtem dostopu do izsledkov javno financiranih raziskav in o prostem določanju plač zunaj okvirov veljavne krovne zakonodaje. O ozadju nastajanja zakona pove predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, Gorazd Kovačič.
Čeprav je VSS pomemben deležnik na področju visokega šolstva, k drugemu branju predloga zakona niso bili povabljeni.
Skupaj z zakonodajnopravno službo državnega zbora v sindikatu opozarjajo predvsem na 64. člen, ki v javnih ustanovah uvaja fleksibilnost plač glede na razpoložljivost finančnega vira. Več pove glavni tajnik VSS, Marko Marinčič.
Marinčič o opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.
Predsednik sindikata, Gorazd Kovačič, ponazori, kaj bi se zgodilo, če bi se ta institut razširil v druge dele javnega sektorja.
Ob tem Kovačič opozarja na privilegiranost aplikativnih študij, usmerjenih v tržno dejavnost.
IZJAVA
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kakopak menijo drugače. Več pove državni sekretar na MIZŠ, Mitja Slavinec.
Kritično se je 64. člena na sredini seji dotaknila le opozicijska stranka Levica, ki je vložila amandma, ta pa je bil s petimi glasovi za in osmimi proti zavrnjen. Do spornega člena se je opredelil tudi rektor Univerze v Ljubljani, Gregor Majdič.
Poglejmo še vprašanja, ki se nanašajo na določila v zvezi z delovanjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost, in vprašanje o odprtem dostopu do izsledkov javno financiranih raziskav. O tem Marinčič.
IZJAVA
Urša Opara Krašovec, podpredsednica VSS, nadaljuje z anomalijami v delovanju ARRS.
Opara Krašovec konkretneje o problemih, povezanih z razpisi.
Opara Krašovec opozarja na navzkrižje interesov, ki ga dopušča zakon.
Kljub izpostavljenemu stališču sindikata in amandmajem opozicijskih strank je podporo zakonu izrazil rektor Univerze v Mariboru in predsednik rektorske konference Slovenije, Zdravko Kačič.
V sindikatu zakon vidijo drugače, zaključuje Kovačič.
Dodaj komentar
Komentiraj