Destroyed Detroit
Verjetno je med poslušalci našega radia marsikdo, ki se čedalje glasneje ter čedalje pogosteje sprašuje, kaj je na Združenih državah Amerike takega, da svet še vedno držijo v prepričanju, da so država, ki se ima pod kontrolo. Eno od področij, ki polzi iz prstov tako materi državi kot tudi veliko zveznim državam, je področje šolstva. O šolstvu v Združenih državah smo pred časom že pisali, ko smo omenjali problem segregacije in resegregacije pa širši pregled težav, ki jih v izobraževalni sistem vnašajo vedno novi ministri za izobraževanje. Danes pregled ne bo tako splošen, vsaj večinoma ne. Fokus današnje oddaje se bo vrtel okrog izobraževanja v Detroitu, ki je na prelomu stoletja privabljal množice z obljubo svetle prihodnosti z delom v železarski in avtomobilski industriji. Obljuba je lep čas držala, potem pa zarjavela in se spremenila v rjast prah. Današnji Detroit je, kljub množičnemu izseljevanju, ki se je dogajalo v preteklih desetletjih, še vedno najbolj poseljeno mesto Michigana, zvezne države na severovzhodu Združenih držav.
Začnimo bolj na začetku. Detroit je bilo leta 1900 mesto s približno takim številom prebivalcev, kot ga ima danes Ljubljana. Zaradi tovarn Ford Motor Company in Packard Automotive Plant je število prebivalcev naraslo s približno 300.000 na 1,5 milijona. Tak porast števila prebivalcev je povzročil, da je seveda naraslo tudi število učencev. Skupno število šoloobveznih otrok v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo zdaj enako prejšnjemu številu vseh prebivalcev Detroita. Enačba je jasna, za več otrok potrebujemo več šol.
Naraščanje števila prebivalcev je bilo kratke sape - preseljevanje tovarn izven mest, zapiranje tovarn, zmanjšanje števila obratov, vse to je povzročilo, da so se novoselci ponovno začeli izseljevati. Odseljevali pa so se predvsem tisti, ki so to finančno zmogli, tisti, predvsem belci, ki so se selili skupaj s tovarnami. Med letoma 1961 in 1970 je iz mesta odšlo 50.000 belih šolarjev, z njimi pa je odšla tudi finančna varnost mesta. Upad vpisa je povzročil zmanjšanje financiranja šol, manj financ pa je povzročilo slabšo kvaliteto dela. Od sedemdesetih do devetdesetih let se je stanje le še slabšalo. V nekaterih delih mesta je nenaseljenih med 50 in 60 odstotkov vseh nepremičnin. Oziroma kot pravijo učitelji tamkajšnjih šol - hiše sicer so nenaseljene, niso pa prazne. V njih bolj ali manj redno živijo družine ali pa uporabniki nedovoljenih drog. Tu se šolski problem razplasti. Težave so finančna podhranjenost šol na več področjih, kronična odsotnost učencev od pouka zaradi neugodnih domačih razmer, nepredvidljivo zapiranje šol ali delov šol, premalo učbenikov, čarterske šole, ki še dodatno spodkopavajo že tako načet sistem javnih šol. Z nekaterih šol poročajo, da le 4 odstotki učencev dosežejo zadostno raven na področju bralne pismenosti in le 5 odstotkov učencev doseže zadostno raven na področju matematike.
Ker ministrstva, tako zvezna kot državna, že desetletja v izobraževalni sistem vlagajo premalo financ in preveč slabo premišljenih politik, sistem krni. Težav potem ne krpa sistem, ampak čedalje pestrejši sistem nevladnih organizacij. Danes smo se pogovarjali s Katie Horvath, aktivistko pri platformi 482Forward, ki deluje v Detroitu, kjer so razmere resnično slabe.
Katie najprej razloži, kako platforma deluje.
Prebivalci lokalnih skupnosti se torej povezujejo in se samostojno lotevajo vzdrževalnih del na izobraževalnem sistemu.
Ob tem, kar je izpostavila sogovorka, je treba poudariti še to, da je šola izjemno pomemben element povezovanja lokalne skupnosti. V državah z dobro delujočim izobraževalnim sistemom se tega niti ne zavedamo, a zaprtje šole lahko na sosesko ali okraj deluje izjemno razdiralno. V nekaterih šolah, so ugotovili, je edini način, da učence pripravijo do tega, da redno obiskujejo pouk, ta, da šolo temeljito spremenijo v osrednji gradnik lokalne skupnosti. Šolam dodajo pralnico oblačil, kuhinjo, kjer lahko dobijo hranljive obroke po nizkih cenah, izmenjevalnice oblačil, zdravstvene in zobozdravstvene dispanzerje.
Zaprtje šole lahko samo še dodatno pospeši razgradnjo sosesk in poruši povezave v lokalnem okolju. Pade vrednost nepremičnin, otroci so se prisiljeni v šole voziti vse dlje in dlje.
Horvathova izpostavlja še eno slepo pego. Namreč, zadolženi za izobraževalni sistem šele zdaj ugotavljajo, da ima odraščanje v slabih socialno-ekonomskih okoliščinah negativne poledice.
Iz naslednjega Katiejinega odgovora bomo lahko ugotovili, da je nesmisel premajhnega financiranja še toliko večji. Ljudje iz sosesk s finančnega roba so namreč tisti, ki v šole pošiljajo otroke, ki potrebujejo največ dodatne pomoči. Detroit je definitivno ena takih sosesk.
Doda pa še:
Seveda se problem financiranja širi še na druga področja.
Še en tak primer je bazen šole Southwestern High School, kjer so bili leta 1990 prisiljeni šolski bazen zapreti, ker ni dosegal higienskih standardov. Občina je za popravilo bazena namenila precej denarja, a je bilo popravilo opravljeno tako slabo in površno, da je bila šola prisiljena bazen ponovno zapreti in opustiti.V času med letoma 1995 in 2015 je bilo za vzdrževanje namenjenih 100 milijonov dolarjev. Denar je bil porabljen za obnovo šol, ki so jih kmalu po prenovi zaprli zaradi raznih drugih primanjkljajev - bodisi finančnih bodisi zaradi premajhnega števila učencev, dijakov ali učiteljev.
Ko smo že pri učiteljih. Tudi za te država le stežka najde denar.
Kljub vsem tem težavam, ki pestijo sistem, pa je po mnenju Betsy DeVos ključnega pomena, da imajo otroci pravico do izbire šole in njim prilagojenega izobraževalnega programa. V igro zdaj vstopijo še čarterske šole, ki naj bi omogočile predvsem slednje. Gre za neko obliko javnega šolskega programa, ki se izvaja z manj omejitvami in se le ohlapno drži državnega kurikula. Znova razloži Horvathova.
Sogovorka razloži še, kako čarterske šole le še povečujejo izobraževalno neenakost, saj se pogosto odpirajo v premožnejših soseskah, revnejše pa ostajajo brez šol.
Čisto na kratko smo si ogledali nekaj težav, s katerimi se soočajo v Detroitu. Glede na takle hiter pregled kaže, da se bomo z Združenimi državami še spogledovali in tam našli še kakšno zanimivo temo.
Za glavo se je držala
Zala
Dodaj komentar
Komentiraj