Inventura mature

Inventura mature

Oddaja
5. 1. 2016 - 7.30

Še eno koledarsko leto je mimo, kar za vse, ki še obiskujejo državne izobraževalne inštitucije pomeni, da se počasi začenja drugo polletje. To pa za dijake in dijakinje 4. letnika oznanja postopen začetek priprav na maturo, ki se nam iz dneva v dan nevarno bliža. Njen prihod je neizbežen, zato se ne bomo ograjevali, vseeno pa obstajajo določene tehnične ovire. Ob klasičnem rutinskem izreku profesorjev »Treba bo začet delat za maturo!« vsi pomislimo na mukotrpno učenje, pravzaprav pa ob inventuri mature ugotovimo, da to lahko pomeni tudi dejansko delo za denar. Vsak dijak ali dijakinja mora namreč iz družinske mošnje zgolj za potrebščine za maturo iz slovenščine odšteti 105€. To vključuje maturitetno literaturo – Ana Karenina in Ločil bom peno od valov in priročnike Esej, jezik in književnost na maturi. Poleg tega si mora dijak ali dijakinja sposoditi tudi učbenike za tekoče šolsko leto, kupiti tiste od prejšnjih let za maturitetne predmete, ker si jih ne more sposoditi iz učbeniškega sklada, dodaten strošek pa predstavljajo tudi knjigi za maturo iz angleščine in morebitni dodatni priročniki in zbirke vaj za razne maturitetne predmete.

Kaj na to porečejo državni organi? Seveda mora bit dijak, da lahko bere, najprej varen. Potem ko smo ograjeni v idealne razmere za učenje pa potrebujemo tudi dostopno gradivo. Največ pomislekov je bilo lani izraženih prav glede maturitetne literature za slovenščino, ki jo v sozaložništvu izdajata založbi Mladinska knjiga in Beletrina. Pobuda učiteljev, ki je bila naslovljena na ministrstvo za izobraževanje, je opozarjala na nenavadno visoko ceno maturitetnih romanov, obenem pa izpostavila dejstvo, da založbi Mladinska knjiga in Beletrina, ki imata monopol nad trženjem maturitetnih del, izkoriščata maturo kot obvezo vseh dijakov za ustvarjanje lastnega profita. Takrat sta bili izbrani deli Otroške stvari Lojzeta Kovačiča in roman Nathalie Sarraut Otroštvo, pri čemer je prvo stalo 28, drugo pa 25 evrov. V imenu Gimnazije Bežigrad je prej omenjene pomisleke izrazila knjižničarka Savina Zwitter.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kaj se je letos spremenilo, potem ko je lani Mladinsko knjigo vzel pod drobnogled Tržni inšpektorat Republike Slovenije?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Za maturo 2016 sta, kot sem že omenil, določena romana Ana Karenina in Počil bom veno od lalov, pri čemer je naklada prve knjige 6500 izvodov. Izdana je v dveh delih in skupaj stane 33,90€ oziroma 34€ z dodano vednostjo. Naklada drugega romana je 5000 izvodov, cena pa znaša 20€. V primerjavi z lanskim letom skupna cena maturitetne literature za slovenščino ostaja približno enaka. Čeprav je Ana Karenina bolj dostopna širši javnosti kot lanskoletni roman svetovne literature, je cena še vedno nenavadno visoka. Če jo primerjamo z romanom Ples z zmaji, enega v seriji Pesmi ledu in ognja, ki je prav tako izšel pri založbi Mladinska knjiga in stane 19€, je Ana Karenina 15€ dražja čeprav je krajša za 100 strani. Oba romana sta izdana v žepni obliki in oba sta morala biti prevedena, torej čemu opazna razlika v ceni?

Vprašanje, ali je cena maturitetnih romanov opazno višja od knjig podobnega obsega in vezave zaradi tega ker so dijaki primorani delo kupiti, sem naslovil na Ester nočem v eter Fidel iz PR službe Mladinske knjige. Odgovorila mi je, da cene posameznih knjig pristojni v založbi določajo na osnovi izdelanih internih kriterijev, med katerimi so ključnega pomena stroški, nikakor pa ne glede na ciljno skupino. Ta odgovor pa mi interno ni izdelal kriterija, da bi se lahko strinjal z njegovim zaključkom. Vendar sem zaradi uličnega znanja oziroma makadamske modrosti razumel, zakaj mi je podala na prvi pogled prazen odgovor – gospa Fi-del je, če jo zasukamo po pravilih šatra Del-fi, torej njen odziv ni pojasnilo, temveč prerokba, ki si jo moram razložiti sam. Zavoljo prihodnosti te oddaje pa mi je dala še en namig. Vprašal sem jo namreč, do česa je pripeljalo posredovanje Tržnega inšpektorata lansko leto. Napisala je, da mi ne more odgovoriti, ker s postopkom niso bili seznanjeni. Nihče od pristojnih v Založbi Mladinske knjige namreč ni bil vključen v postopek.

Kaj torej počne Tržni inšpektorat, če ne izvaja postopka na Mladinski knjigi? Na moje klice, mejle in fakse niso uspeli odgovoriti, saj se trenutno ukvarjajo z mnogo bolj perečim problemom – novoletnimi bazarji na šolah. Na njih mali skorumpirančki prodajajo izdelke lastnim staršem, denar pa gre po navadi v dobrodelne namene, torej gre tukaj najverjetneje za pranje denarja. Inšpektorji so bili malo bolj prizanesljivi in so zgolj opozorili, da gre za pridobitniško dejavnost, ki bi se morala ravnati po pravilih, ki veljajo v tem primeru. Šolam zdaj ostaja le možnost, da izdelke podarijo in, če jim je Hermes naklonjen, iztržijo kakšen prostovoljni prispevek. Gospo Savino Zwitter sem vprašal, ali so tudi na Gimnaziji Bežigrad že dobili kakšno opozorilo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Na velenjski osnovni šoli, ki jo je opozoril inšpektorat, je bil denar, nabran s prodajo na bazarju, porabljen za nabavo učbenikov za tiste, ki si jih ne morejo kupiti sami. Ali nam je Pitija iz PRa torej hotela povedati, da tržni inšpektorat ščiti prodajo učbenikov in knjig? Gospa Zwitter je prispevala informacije o subvencioniranih Mladinskih knjigah namenjenih za tiste izmed 240 bežigrajskih maturantov in maturantk, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kako torej narediti knjige, zlasti maturitetne romane in ostalo obvezno gradivo, dijakom in dijakinjam bolj dostopno?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

 

 

https://www.facebook.com/jak.dijak

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.