Novo leto – in hkrati novo desetletje, ja, novo desetletje se je začelo prejšnji teden in ne čez eno leto – zaenkrat ni postreglo s preveč dobrimi novicami. Avstralija gori, morebiti se nam obeta nova vojna. Na srečo – ali žalost – imamo tudi na Univerzitetni redakciji kaj poročati. Tokrat je na tapeti oziroma pod katedrom Indija. 

Verjetno je do velikega dela našega poslušalstva že prišla kakšna vest o trenutnih protestih v Indiji – tu ne bi šli v prevelike podrobnosti, saj so o splošnem političnem stanju poročali skoraj vsi mediji, med drugim tudi naši sodelavci na Aktualnopolitični redakciji. Oblasti – pod nadzorom premiera Modija – so sprejele odkrito diskriminatoren zakon, ki muslimanom eksplicitno nalaga drugačne pogoje za pridobitev državljanstva kot pripadnikom druge religije. Zakon je le še en korak v dolgi vrsti radikalnih pro-hinduističnih ukrepov – pomnimo, letos avgusta so indijske oblasti Kašmirju odtrgale dostop do interneta, da bi preprečili hipotetično pro-muslimansko in pro-pakistansko mobilizacijo v kontroverzni regiji. 

Ukrepi so izzvali proteste po celi državi – predvsem pa med mladimi in na univerzah. Dasi je povod zadnji diskriminatorni ukrep, so strukturni vzroki za nejevoljo med mladimi dosti širši. Pogovarjali smo se z indijsko študentko iz New Delhija – ki žal ni pristala na kakršno koli snemanje – zato informacije v prvi vrsti povzemamo. Študentom – in mladim sploh – se upira socialni konzervativizem indijske oblasti. Mnogo zapisov, ki se delijo po indijskih krogih na socialnih omrežjih, eksplicitno opozarja, da se bo Indija na dolgi rok, če se vladajoče strukture ne spremenijo, vrnila h kastnemu sistemu in večji diskriminaciji med samimi hindujci – gre konec koncev za državo, ki združuje mnoge različne kulture in jezike.

Na veliko univerzah študentje in mladi protestirajo – oblasti so se odločile za brutalno represijo kakršnega koli upora, in sicer na več načinov. Na kampuse univerz je vdrla policija, ki se je v zadnjih tednih večkrat borila s študenti – in je nanje tudi streljala. Prišlo je že do več primerov znašanja nad protestniki. Poleg študentskih aktivističnih organizacij, ki koordinirajo večino študentov, se je aktivirala tudi pro-vladna študentska organizacija Akhil Bharatiya Vidyarthi Parishad - ABVP, ki je bila na nekaj kampusih vpletena v policijsko represijo aktivistov in protestnikov.

Protesti trenutno trajajo že nekaj časa – in situacija se zgolj zaostruje, predvsem zato, ker so študentje že dolgo časa nejevoljni – tudi specifično glede visokošolske politike, dostopnosti študentskih namestitev in tako dalje. Največji sovražnik študentov pa morda niti ni policija in policijsko nasilje, pač pa – ironično – njihovi starši. Sogovornica nam razlaga, da je v vseh mitih o azijskih starših helikopterjih vsaj v Indiji zrno resnice. Mladi v svojih zgodnjih dvajsetih so večinoma še vedno zelo vezani na svoje družine tako finančno kot tudi kulturno in emocionalno – zato je država pričela z izvajanjem ukrepov, kot so – brez heca – špecanje študentov njihovim materam in očetom. Sporočilo pogosto vključuje grožnjo, da njihov otrok, v kolikor bo še kdaj zaloten na protestih, ne bo diplomiral, in svarilo, naj ga umirijo. To na študente zaradi specifične kulturne situacije vpliva veliko bolj, kot bi človek pričakoval – naša sogovornica svojim staršem laže o svoji vlogi na protestih in tega, da bi izvedeli, jo je strah bolj, kot jo je strah policije. 

Toda študentje se kljub vsemu ne dajo – in protestirajo dalje. Med drugim zato, ker niso popolnoma sami v svojem boju. Ogromno odvetnikov po celi državi trenutno dela cele dneve in noči, da pomagajo študentom v policijskih postopkih – seveda pro bono. V zadnjih tednih je tako prišlo že do kar nekaj primerov, kjer so po desetine ali celo stotine študentov naenkrat izpustili iz pripora. 

Po drugi strani se prebuja mednarodna skupnost – sprva so svojo podporo in solidarnost izrekale razne nevladne organizacije, v zadnjih tednih pa se jim je pridružilo veliko število univerz in študentskih organizacij širom sveta. Sicer je težko kvantificirati pomen in vpliv tovrstnih akcij, vendar naša sogovorka pravi, da se protestnikom zdi, da nedvomno vplivajo, če ne drugega, zato ker zagotavljajo ohranjanje političnega kapitala samih protestov, sploh v situaciji, ko se soočajo s tako brutalno represijo samih protestov. 

Zatorej na Univerzitetni redakciji izrekamo absolutno podporo protestnikom. Njihov politični boj, ki je v prvi vrsti boj proti diskriminaciji, v drugi pa za izboljšanje študentskega položaja, je ključnega pomena za prihodnost Indije, odgovor oblasti pa je fašističen in brezobziren – Modi si pač želi totalne vojne, sploh ob veliki podpori starejših generacij. 

Zanima pa nas, kakšno pozicijo namerava do protestov zavzeti Študentska organizacija Slovenije in posamezne Študentske organizacije univerz – zdi se nam namreč, da pri tem vprašanju ne bi smelo biti premišljevanja – zatorej dotične organizacije naprošamo, da se pridružijo ostalim študentskim organizacijam in sindikatom Evrope ter sveta v solidarnosti do indijskih študentov.